Nina Gaspari bel logo
Search
Kategorije zapisov
Zadnje objave
Gregor Može ortodont

Na klepetu – Gregor Može

Na zadnji klepet v letošnjem letu sem povabila mojega prijatelja, sošolca iz gimnazijskih časov in, po novem, mojega ortodonta Gregorja Možeta.

Gregorja (in njegovega brata dvojčka Andreja, s katerim sva nekaj časa tudi skupaj delala na agenciji Pristop) poznam že .. uf … prek 20 let. Spomnim se ga, kako je po Piranu hodil s, takrat zanj, ogromno teniško torbo in od daleč sem to opazovala z zdravo mero foušije. Tudi sama sem namreč nekaj časa trenirala tenis, s selitvijo na slovensko obalo pa sem to opustila. Vsakič, ko sem videla Gregorja in Andreja, sem se spomnila svojih teniških časov in se nenačrtovano spraševala, če bi tudi mene ta ljubezen do športa lahko tako držala.

Gregorja sem nato srečevala na obletnicah mature in nazadnje tik preden sta se z ženo Jano preselila v London. Tega se še posebej dobro spomnim, saj sem se v tistem času ravno vrnila iz angleške prestolnice, kjer sem v pol leta doživljala pravo kalvarijo. Več o tem sem napisala v tem zapisu. No, Gregor in Jana sta šla v London z drugačnimi nameni. Po dodatno izobrazbo, vsak na svoj podiplomski študij. Več o njuni londonski izkušnji, pa o tem, kako je, če v zaporu skbiš za zobozdravstene usluge, si lahko prebereš v zanimivem pogovoru spodaj. V pogovoru najdeš tudi zanimiv življenjski trenutek: kaj vse se lahko zgodi, če se v trenutku rabijejo večletne želje in kako pomembno je, da takrat v tem najdeš pozitivno plat zgodbe. In iz tega zgradiš sebe, svoje življenje in poslanstvo.

Intro

Zadnji dve leti se z Gregorjem srečujem bolj redno. Vesela sem, da so sta se najini poti tudi poslovno prekrižali. Gregor je izredno zanimiv sogovornik. Srčen, predan delu in svoji družini, zvest sebi ter svojim ciljem in izzivom. Vsako najino srečanje ima en skupni imenovalec – veliko smeha. Res veliko. In morda se je ravno iz tega širokega smejanja zgodila tudi zadnja zgodba, ko sem se pred dobrim mesecem prvič zares v vlogi pacientke usedla na njegov stol in mu dovolila, da me začne ortodontsko zdraviti. Zgodbo o mojih zobeh in vseh težavah, spišem v kratkem. Če me vsaj malo poznaš, potem veš, da lahko pričakuješ še eno v vrsti mini romanov, ker pri meni se očitno nobena stvar ne zgodi kar tako … enostavno in hitro. Vsaka, na videz, še tako majhna odločitev, ima za seboj en kup podplasti, ki so se v ozadju dogajale skozi moje življenje. Tako je tudi z zobmi, s katerimi se, hočem ali nočem, ukvarjam celo življenje. Začelo se je pri nekaj letih starosti, ko sem hodila k mojemu prvemu zobozdravniku – mojemu dedku Vladotu. O tem, pa o kasnejših paničnih napadih pred obiskom zobarja, bruksizmu, ki mi že leta dela sive lase, in še čem, bo pisala v enem od prihodnjih zapisov.

Danes se posvetimo Gregorju, krasnemu specialistu ortodontije, ki mu je pri pacientih (poleg seveda končnega lepega in novega nasmeha) najpomebnejše čim bolj udobno zdravljenje. Ko enkrat dobiš v usta zobni aparat, dejansko razumeš, zakaj je to tako zelo pomembno. Gregor v centru Postojne vodi samoplačniško specializirano ortodontsko ordinacijo Orto MG, ki te že ob prvem obisku spravi v dobro voljo. Pod eno streho, brez čakalnih vrst ter s celovitim in strokovno vodenim zdravljenjem se Gregor danes postavlja ob bok najbolj naprednim ortodontskim ordinacijam po svetu. Kako blazno lepo je, da se pri vseh mladih, ki hodijo v tujino, najdejo tudi takšni, ki se vrnejo domov. Z novim znanjem, izkušnjami in odprtim srcem.

Gregor Može ortodont

Gregor, kako si in kje sem te ujela danes?

Najprej oprosti, ker si me morala malo čakati z odgovori. Saj veš, precej letam okoli in sem aktiven (smeh). Ravno sem se vrnil iz danske prestonice, kjer sem se udeležil strokovne konference in pridobil nova znanja na področju digitalne ortodontije. Pomembno je namreč, da se redno udeležujem strokovnih srečanj ter s tem sledim napredku in novostim, pa še priložnost imam poklepetati s kolegi s celega sveta.

Vem, da zelo rad bereš oziroma poslušaš audio knjige. Kaj je trenutno na tvoji nočni omarici oziroma na telefonu?

Ja, res je. Moram priznati, da sem se nad branjem oziroma poslušanjem avdio knjig navdušil, ko sem se soočal z resnejšo poškodbo noge, ki me je doletela med smučanjem. Mislim, da sem se takrat dokončno zavedel, da je na svetu še kaj drugega kot šport (Gregor je od mladih nog aktiven športnik op. a.). Na moji nočni omarici je trenutno knjiga Neslona Mandele z naslovom Long walk to freedom. Med avdio knjigami pa trenutno poslušam tečaj profesorja Thada A Polaka iz Univerze v Michinganu z naslovom The learning brain. Vmes občasno skočim še na Thinking fast and slow Daniela Kahnemana.

Knjigi, ki sta mi pomagali spremeniti pogled na svet, pa sta deli avtorja Yuvala Noaha Hararija, in sicer Sapiens in Homo Deus. Blazno se navdušujem tudi nad psihologijo kot znanostjo, zato zadnje čase veliko študiram tudi človeško obnašanje.

Če se sprehodim po svojem spominu (z Gregorjem se namreč poznava iz srednješolskih časov, op. a.), se spomim, kako si po Piranu hodil z ogromno teniško torbo na hrbtu. Kaj se je zgodilo s tvojo tenis zgodbo?

Tenis je prva prava ljubezen mojega v življenju. Treningi so mi vlili veliko discipline ter me pripravili na kasnejši nori svetu urnikov in ostalih obveznosti. V mladosti mi je namreč tenis zasedel večji del vsakdana. Poleg večurnega igranja, smo imeli tudi kondicijske treninge in čez vikende smo pogosto gostovali na različnih tekmovanjih. Če sem želel vse to uskladiti tudi s šolskimi obveznostmi, sem si moram znati kar dobro načrtovati življenje.

Ko sem se odločil za študij stomatologije (danes študij poteka pod besedno zvezo dentalna medicina), sem se zavedal, da se bo vloga tenisa v mojem življenju zmanjšala, saj zanj enostavno nisem imel več toliko časa. Moral sem izbrati, kaj mi je bolj pomembno. Še vedno pa vsaj enkrat na teden igram partijo z bratom in tako skupaj podožiljava tiste dni iz mladosti, ko sva se podila po igrišču pod vročim portoroškim soncem. Čeprav igrava v ledeni dvorani sredi Kranja (smeh).

Se morda spomiš, kaj si želel biti, ko odrasteš? Kakšen poseben poklic ali si si vedno želel delati v zdravstvu, zobozdravstvu ali morda celo res konktreno v ortodontiji?

Dedek je bil zdravnik in moj vzornik. Tako sem si od nekdaj želel biti kot on, želel sem biti zdravnik in se vpisati na medicino, vendar mi takrat na žalost (ali pa srečo) ni uspelo. Še danes se spomnim profesorice, ki mi je po spoznanju, da s študijem medicine ne bo nič, rekla, da se v življenju vse zgodi z razlogom. Življenje je šlo drugo pot, ki pa mi je dala neizmerno veliko zanimivih izkušenj. Danes opravljam poklic, ki me navdaja z navdihom in veseljem. In to vsak dan.

Zakaj ortodontija?

Že med samim študijem me je ortodontija prevzela z vsemi možnostmi, ki jih ponuja. Morda tudi zaradi tega, ker se sam ogromno smejem in verjamem v moč nasmeha. Z ortodontskim zdravljenjem pomagam pacientu najti lepši, bolj zdrav nasmeh in mu ob enem, ko je to potrebno, dodati še vse funkcionalnosti, ki pridejo s tem. Ko vidim, kako se pacient prvič nasmehne, ko zažari njegova samozavest, ne vem … s tem se lahko korenito spremeni tudi življenje. In to je lepo videti.

Po zaključku študija si se vrnil na obalo in nekaj časa kot zobozdravnik delal tudi v koprskem zaporu. Kako je to zgledalo? Imaš v rokavu kakšne zanimive zgodbe?

Zanimivih zgodb je za par knjig, v zaporu se pa se jih je nabralo še več (smeh). Od tega, da se zapornik postavi v tvoj bran, ko drugi začne kričati nate. Kar scary situacija, pa čeprav je delo v zaporu zelo varno. Pa seveda veliko žalostnih zgodb uničenih življenj nadobudnih najstnikov, ki so z zlorabo drog postali obupani, brezzobi odrasli. Se je pa tudi zgodilo, da so me zamenjali za zapornika in me je varnostnik s pištolo v roki zasliševal, kdo sem. Še ena precej scary situacija, ki pa se je na srečo hitro in srečno končala (smeh).

London Tower Bridge

V času študija v Ljubljani, si spoznal svojo bodočo ženo Jano, s katero sta se leta 2009 preselila v London. Vsakič, ko slišim podatek London in 2009 me zmrazi, saj sem tisto leto sredi angleške prestolnice doživljala pravi mali osebni pekel. Ampak vajina zgodba z Londonom je drugačna. Kaj si tam počel in kako si doživljal to mesto?

Res je. London je meni in Jani spremenil življenje in pogled na svet. V angleško prestolnico sva prišla po dodatno znanje in izkušnje. Na priznanem King’s Colleage-u sem tri leta opravljal magisterski in specialistični študij ortodontije. Poleg predavanj in raziskovalnega dela, ki je vsak teden zahteval cel dan, sem delal še na ortodontskem oddelku dveh bolnic: Guy’s Hostipal, ki je tik ob London Bridgeu, poleg znamenite stolpnice The Shard in v St. Georges Hospital, ki je v londonskem predelu Tooting Broadway.

Tudi Jana je v času najinega življenja v Londonu zaključila magisterski študij prava in tako sva večino najinega življenja v Angliji dejansko namenila študiranju. Živela sva študentsko življenje, morda nekoliko nekonvencionalno, saj sva imela to srečo, da sva lahko živela v krasnem Notting Hillu v hiši mojega strica. Ko je stric hišo prodal, sva se preselila na priljubljeni Portobello Road, ulico, ki slovi kot filmska kulisa in jo verjetno pozna marsikateri bralec tega pogovora.

Če sem iskren sva šla skozi vse faze, ki čakajo nekoga po selitvi v tujino. Od čistega vzhičenja ob odkrivanju novega mesta, do domotožja in vseh težav, ki nastanejo s prilagajanjem na novo okolje. Ko sva se ravno dobro navadila londonskega življenja, pa sva se odločila, da se vrneva domov in prilagajanje se je znova začelo (smeh).

Morda še ena zanimivost, ki mi je olajšala vsakdan v Londonu: moj skuter, ki mi ga je uspelo pripeljati iz Slovenije. Z njim sem se uspešno izogibal podzemni železnici in gneči na cesti. Kot turist sem vedno mislil, kako gladko poteka vse v Londonu. No, ko se preseliš, se vsa ta romantika umakne in doživiš stavke, zapore na podzemni železnici v času, ko se utrujem po celodnevnem delu vračaš domov. Da o stiskanju v prenatrpanem vlaku sredi poletja niti ne govorim. Skuter je bil ena od boljših stvari v Londonu (smeh).

London je mesto tisočerih obrazov, ki naju vedno znova, ko se vrneva, napolni z optimizmom ter očara s svojo multikulturnostjo in mešanico tradicije in modernega načina življenja.

Kaj ti je nudilo izobraževanje v Londonu in v čem si videl največje razlike z izobraževanjem pri nas?

Poleg odličnih in vrhunskih predavanj, ki so jih za nas študente organizirale tri ortodontske šole v Londonu (Eastman, Royal in King’s Colleage), je tukaj še praktično delo in seveda vpogled v različne možnosti ortodontskega zdravljenja. Obvezen del specializacije je tudi klinično delo pod nadzorom glavnega ortodonta. Ker sem v času študija delal na dveh oddelkih, sem imel srečo delati in se učiti od več ortodontov in pri tem spoznavati njihove različne pristope k načrtovanju zdravljenja. Ta del je neprecenljiv.

Zelo sem bil tudi navdušen nad dostopnostjo profesorjev in ortodontov specialistov, ki so bdeli nad našim izobraževanjem. Vedno so nam bili na voljo za vsa vprašanja. Te pa študij, življenje in delo v tako velikem in kaotičnem mestu kot je London nauči tudi reda, dobre organizacije in predvsem potrpežljivosti.

Ko poslušam tvoje londonske zgodbe in dogodivščine, ne morem mimo vrapašanja: zakaj hudiča sta se z Jano odločila za vrnitev? In zakaj se Primorec, ki pogreša obalo, odloči za selitev v Postojno?

Vrnila sva se, ker nama je bilo življenje v Sloveniji vedno všeč. V London sva šla po znanje. Nisva iskala lepšega življenja ali boljše službe. Poleg tega sva si želela ustvariti družino in, ko sva izvedela, da pričakujeva prvega otroka, je bila odločitev za vrnitev še enostavnejša. Življenje v Londonu je odlično za mlad par, ko pa pridejo otroci pa to postane resen izziv. Pomembno nama je bilo tudi, da sta najina otroka v stiku s širšo družino.

Postojna je pa posebna zgodba. Od pokojne babice sem podedoval krasno stanovanje, ki je po desetletjih neuporabe zahtevalo celovito prenovo. To sva z Jano speljala še preden sva se preselila v London. Ko sva se odločila za vrnitev, je bila Postojna odlična iztočnica, saj predstavlja dobro lokacijo. Smo nekje na sredi med Ljubljano in obalo, pa še Trst je blizu.

Postojna je danes vaš dom in kraj, kjer si odprl svojo ordinacijo. Ko sva se prvič pogovarjala o tem, sem se čudila, zakaj se nisi odločil za koncesijsko ordinacijo. Zakaj si izbral zasebno ordinacijo, ki bo osredotočena izključno in samo na ortodontske storitve?

Z odprtjem izključno ortodontske samoplačniške ordinacije si želimo ponuditi drugačno pot, kot jih ponujajo koncesijske ordinacije. Pacientom omogočamo preglede brez čakalnih vrst, s svojim urnikom pa se prilagajamo času naših pacientov. Želim si, da postanemo poznani kot res napredna ortodontska ordinacija, ki svoj čas, trud in nenazadnje sredstva vlaga v nenehno poglabljanje znanja in sledenje hitro razvijajočim se tehnologijam v tej panogi. Zato smo se odločili za izključno ortodontsko zdravljenje.

Morda bi bilo na krajši rok bolje za nas, če bi ponujali še osnovne zobozdravstvene storitve, vendar se to enostavno v tem trenutku ne sklada z našimi željami, cilji in vizijo. Kot povsod drugod pa tudi tukaj puščamo vrata odprta, saj nikoli ne veš, kakšne priložnosti te čakajo za ovinkom, a trenutno ne vidim nobene potrebe po koncesiji in širšem storitvenem portfelju.

Kje vidiš, da so danes so največji izzivi tvojega dela in nenazadnje vodenja zasebne ordinacije?

Največji izziv je prav v vodenju ordinacije. S študijem sem si pridobil ogromno znanja na področju zobozdravstvenih in ortodontskih zdravljenj, za vodenje ordinacije pa bore malo. Srečo imam, da se z vodenjem ordinacije ukvarja Jana, ki je po izobrazbi pravnica. Delo jo veseli in v tem je res dobra. Tako se lahko jaz v celoti osredotočim na zdravljenje in na svoje paciente, Jana pa skrbi, da vse poteka kot je treba.

Drugi izziv je sledenje hitremu razvoju in novim tehnologijam, ki praktično dnevno vstopajo na področje ortodontskega zdravljenja. Trenutno se največji premiki izvajajo prav v smeri digitalizacije, kar pomeni, da bom poleg svoje specializacije kmalu potreboval še diplomo iz informatike (smeh).

Morda se to za bralca sliši suhoparno in dolgočasno, a dejansko ima prav tehnološki razvoj ogromno vlogo pri sami udobnosti zdravljenja za pacienta. Poleg končnega cilja, lepšega in funkcionalnega nasmeha, mi je pri delu izredno pomembno, da se pacient počuti dobro in udobno.

Zakaj je pomembno, da se izpostavi problematiko čakalnih vrst?

Po mojem mnenju je optimalen psiho-fiziološki čas ortodontskega zdravljenja nekje med 12 in 15 letom starosti. Takrat lahko v najkrajšem času naredimo največ. Prav zaradi čakalnih vrst, ki se ponekod ne štejejo le v mesecih ampak celo letih, lahko ordotonti optimalen čas zdravljenja tudi zamudijo.

Gregor Može ortodont

Vedno praviš, da najraje delaš z otroci. Verjetno je za delo z njimi potrebno imeti še posebno razvit občutek in empatijo. Zakaj otroci in s katerimi zmotami pri ortodontskemu zdravljenju otrok se najpogosteje srečaš?

Pri ortodontskem zdravljenju otrok imamo ortodonti več možnosti kot pri odraslih, saj nam pri delu pomaga še pacientov rastni potencial, ki pa ga pri odrasli ni več oziroma je ta minimalen. Poleg tega so v primerjavi z odraslimi, otrokški zobje še relativno nedotaknjeni, načeloma nimajo prevlek, obrabljenih zob ali paradontalnih bolezni. Je pa tudi res, da so otroci za ortodontsko zdravljenje v povprečju manj motivirani kot odrasli in tega se moram kot ortodont zavedati.

Kaj pa odrasli? Smo kdaj prestari za ortodontsko zdravljenje?

Vse je odvisno od obsežnosti potrebnega ortodontskega zdravljenja, lahko pa povem, da je naša najstarejša pacientka stara 67 let. Nikoli ni prepozno. Vedno več primerov imam, kjer se ortodontsko zdravljenje vključi kot pripravo na kasnejše implantno-protetično rehabilitacijo. To pomeni, da ortodont za optimalen rezultat kasnejšega zdravljenja premakne položaj zob, da lahko nato zobozdravnik zaključi svoje delo.

Z ortodontskim zdravljenjem ne delamo le lepotnih popravkov, temveč popravljamo morebitne težave pri ugrizu in posrbimo, da ima pacient funkcionalen ugriz. Prav tako lahko z ortodontskih zdravljenjem izboljšamo položaj zob po uspešno ustavljeni paradontalni bolezni, ker prihaja do premikov zob (pahljačasto razprti zobje) in s tem poskrbimo, da ima pacient po zdravljenju korenito izboljšan in polepšan nasmeh.

Gregor Može ortodont

Dotakniva se še večne debate o stroških zdravljenja. Pred dobrim mesecem sva tudi midva začela z ortodontskim zdravljenjem. Številna vprašanja sem dobila o ceni zobnega aparata (izbrala sem invisalign). Ugotavljam, da me prav vsak najprej vpraša po ceni, pogosti se čudijo, da je previsoko, … kako na to odgovarjaš?

Ortodontsko zdravljenja pomeni storitev, ki jo opravimo s številnimi različnimi zobnimi aparati in pripomočki. Samo ceno končnega zdravljenja določi izbira zobnega aparata in seveda zahtevnost dela. V primeru invisaligna ali zobnih aparatov, ki so nameščeni na zadnjo stran zob (in so s tem praktično nevidni), je že strošek samega aparata višji. Je pa res, da slednji opravljajo visoko tehnološko storitev, v katero je danes vključena famozna umetna inteligenca.
Če sem povsem iskren ceno končnega zdravljenja določa tudi investicija v znanje, infrastrukturo in vsa dovoljenja, ki jih ordinacija potrebuje, da lahko opravlja delo. V primeru specialističnih zdravstvenih dejavnosti, je pot dolga in vložek visok.

Gregor Može ortodont

Če pustiva delo in vodenje zasebne ordinacije na strani … kaj je tisto, kar te v življenju veseli, daje navdih?

Družina, šport, ljudje in naša raznolikost. Navdušujem se nad človeškim umom in kako vsak od nas svet doživja na svpj, edinstven način.

Če bi lahko danes skočil na počitnice, kam bi se odpravil?

Glede na to, da smo vstopili v zimo, bi Jano peljal v British Columbio, otroke pa na obisk k Božičku v Roviniemi na Finsko.

Millenium Bridge London

V Londonu si živel kar nekaj let. Kaj je absolutno na tvoji listi, ko vedno znova obiskuješ to mesto in kateri so morda skriti kotički, ki jih turisti ne najdejo med prvimi zadetki na tripadvisorju ali instagramu?

Tek po Hyde parku, pa nakup knjig v knjigarni Daunt Books na Holland Park Avenue. Kava v Monmouthu na Borough Marketu. Sprehod čez Millenium bridge v predel okoli St. Paul’s Cathedral. V & A razstave, tiste o modi so sploh carske. Obvezno sprehod po Westbourne groveu in skok na sladico pri Otollenghi-ju. Večer v Electric Cinema na Portobello Road, kjer poleg kina skočiš tudi na večerjo. Za avaturiste pa Southall in skok v pravo malo Indijo.

Tvoje delo in življenje sta dinamična. Kako poskrbiš, da loviš ravnotežje med delom, družino in časom, ki ga imaš le zase?

Prepričan sem, da je v življenju izredno pomembno, da vzdržuješ ravnotežje na vseh področjih. Več časa kot namenjaš enemu delu življenja, hitreje se bo to negativno poznalo na drugih delih. Svoj čas poskušam razporejati tako, da čim bolj enakovredno zadovoljim tri ključna področja: službo, družino in prosti čas za šport. Seveda mi, kot vsakemu drugemu, ob natrpanem urniku to pogosto predstavlja pravi izziv.

Kakšni sta tvoja jutranja in večerna rutina?

Trenutno vstajam ob 4.30. Najprej telovadim, kaj preberem in se pripravim na nov dan. Pred spanjem navadno preletim dan, ki se izteka, se zahvalim za vse, kar v življenju imam. To se mi zdi blazno pomembno.

Gregor Može ortodont

Ko sem prek svojega Instagrama napovedala, da bo Gregor naslednji sogovornik rubrike Na klepetu, sem prejela kar nekaj vprašanj. Gregorjeve odgovore si lahko preberete spodaj.

Nuša: Meni je živčka pred dnevi padla dol in so se mi čez vikend (od petka do ponedeljka) zobje premaknili za 1 mm. Potem mi je vsak mesec zadaj žička dol padala. A je morda narobe pritrjena? Ali priporoča nočni aparat? Bi se dalo te zobe nazaj, koliko časa bi v tem primeru morala nositi aparat? 

Razlogov, da se retencijska žicka odlepi je lahko več. Možnost je tudi v neprimernem postopku lepljenja, čeprav se to redko zgodi. V tem primeru, če ni dodatne retencije (na primer prozorne retencijske folije), se lahko zobje hitro premaknejo. Na srečo obstaja več nožnosti, kako to popraviti. Če premik ni zahteven (predvidevam, da v tvojem primeru ni), se lahko vse uredi v enem mesecu. Oglasiš se nam lahko na brezplačen pregled in bova preverila, kaj se dogaja in kako to urediti.

Vesna: Mene zanima za mojo hčerko, ki je stara 9 let, ker ima zobke malo naprej, je res priporočljivo, da se pri njenih letih še ne nosi aparata? Ali je pri vas pregled na koncesijo?

Če hčerke izgled me moti, se raje počaka do primerne starosti, ko je zdravljenje lahko čim krajše. Primerna starost je odvisna od izraščanja stalnih zob. Seveda pa bi lahko točnejši in najbolj primeren čas določil ob pregledu. Orto MG je izključno samoplačniška ordinacija.

Lisa Marie: Živjo. Imam vprašanje za ortodonta. In sicer stara sem 24 let in mi manjkajo 4 stalni zobje na spodnji čeljusti in sicer 5 in 7. Na desni strani imam se mlečno petico. Po slikanju ortopana ni nobenih zametkov za petice, sedmice, kaj šele osmice. Imam pa še malce zgornje zobje bolj naprej. Ker bi si nekoč poštimala zobe za implantante, moram imeti ortodontsko zdravljenje. In me zanima sledeče: zvezdice ali invisialing? Hvala za odgovor😁

Zelo težko odgovorim na vprašanje, ker bi moral osebno preveriti stanje. Lahko se mi oglasite in pridete na brezplačni pregled. Takrat bi vam lahko podal tudi oceno zahtevnosti potrebnih premikov obstoječih zob, temu pa bi sledila tudi izbira zobnega aparata, ki bi najbolje ustrezal potrebnemu zdravljenju.

Teja: Hej, imam eno vprašanje za Gregorja. Sama sem že obiskovala ortodonta v prvi polovici osnovnošolskih let, takrat sem imela zunanji aparat, ki mi je lepo popravil in poravnal zgornje zobe. V začetku zdravljenja mi je ortodont sicer obljubljal se aparat, ki bi mi popravil moje “razmetane” spodnje zobe vendar iz tega na koncu ni bilo nič 😞 Takrat sem to videla kot konec mučenja in bolečin, sedaj pa mi je žal, da nisem pritisnila in zahtevala se ureditev spodnjih zob. Torej, sedaj sem stara 23 let in zanima me, kakšne možnosti za popravilo imam sedaj in kakšna bi bila cena. Verjamem, da je težko povedati to brez nekega strokovnega posveta ampak samo tako za občutek, da vem na kaj se moram pripraviti 😉

Ortodontsko zdravljenje na enem loku stane 1600,00 €. Brez pregleda težko natačno povem strošek. Če je zdravljenje lažje, je lahko tudi strošek nižji. Fino bi bilo, če bi prišla na brezplačni posvet.

Sara: Ok, torej jaz sem nosila fiksni aparat in na koncu terapije sem dobila tudi žičko zadaj, na zgornjih in spodnjih zobeh. Se mi je pa zgornja stirka premaknila malo desno, lih na tem zobu kjer se zicka konca. Tako da me zanima ali bi se dalo z zamenjavo zicke vrniti stanje nazaj in zapolniti luknjico med zobmi oz ali lahko nočni aparat reši situacijo in koliko znaša cena. Vnaprej hvala 🤗

Samo z retencijsko žicko težko premikamo zobe. Nočni aparati so namenjeni bolj vzdrževanju zob v določenem položaju. Če želimo učinkovito premikati zobe, potem je potrebno zobni aparat nositi najmanj 22 ur dnevno oziroma celoten čas trajanja ortodontskega zdravljenja. Končni strošek zdravljenja je odvisen od zahtevnosti zdravljenja in izbire zobnega aparata, zato težko, brez da bi vas videl, povem, koliko bi to bilo. Vabim te, da se oglasiš na brezplačnem povsetu, kjer bom lahko podal bolj natančno oceno.

Gregorja in ekipo Orto MG lahko spremljaš prek Instagrama in Facebook strani. Vse dodatne informacije o ortodontskem zdravljenju in zobnih aparatih, ki so na voljo Gregorjevim pacientom, najdeš na njihovi spletni strani, prek katere se lahko naročiš tudi na brezplačni prvi posvet in za zaguncaš na njihovi gugalnici v čakalnici.

Fotografije, ki so objavljene v tem zapisu, so iz osebnega arhiva in delo fotografa Klemna Razingerja.

PREV

8 najpogostejših strahov pred samostojnim podjetništvom

NEXT

16 načinov, kako postati in ostati srečen samostojni podjetnik

LEAVE A COMMENT