Nina Gaspari bel logo
Search
Kategorije zapisov
Zadnje objave
Mateja in Mateia

Na klepetu z Matejo in Mateio

Danes na klepetu gostim dve dekleti, dve Mate(j)i – Matejo Škraba in Mateio Kogoj.

Ne spomnim se, kdaj sem ju prvič srečala in ju, tako od daleč, opazovala. Vem pa, da je bilo v Tozdu, drugem domu nas treh. Tudi meni je namreč blazno všeč “people spotting”, doma v Ljubljani ali pa v novem mestu, ki ga obiščem. Navadno vedno najprej najdem plac, ki mi ponuja lep pregled na mimoidoče. Tako hitro začutim prve utripe mesta, njegovih prebivalcev, kulture in življenja na splošno.

Mateja in Mateia skoraj vedno prideta skupaj, v usklajenem tandemu. Odkar pomnim sta se mi zdeli blazno kul. Mateja zaradi svoje prefinjenosti, ki me spominja na tisto samozavestno Parižanko ali pa Njujorčanko (ja, da poslovenim, da bo lažje zapisati), ki nonšalantno hodi po mestu in sledi svoji poti. In Mateio, ki mi je bila zanimiva uganka. Mlada, urbana mamica, ki (tako se vsaj zdi) z lahkoto usklajuje svojo mlado družino, psa, pa vse projekte, ki si jih je v teh letih ustvarila.

Mateja in Mateia sedita za eno od tistih miz na terasi v Tozdu, ki kar kliče po tem, da bi se ji pridružil. Ultimativni urbani girl crush moment. Blazno fino se mi zdi, da se ne spomim dobro, kako se je začel prvi pogovor z njima. Vem, da je bil z Matejo, seveda v Tozdu, to pomlad, ko je teraso prvič dobro pobožalo sramežljivo sonce. Zafrkavali sva se o tem, kako morava biti na vseh top lokacijah in dogodkih, vse to pa sva skozi pogovor zapakirali v zvezo .pridem (pika pridem, to verjetno razumeva le midve, a saj je brezveze, zaradi te interne šale ti vseeno obljubim, da boš spodnji klepet razumel).

Intro

Mateja in Mateia sta punci s stilom in jajci. Brezkompromisno se podajata vsaka po svoji poti, ki ju prepletata poslovno in prijateljsko. Frachella, GiaKiara, pa prihajajoči Primpy. Gotovo si vsaj za katero od teh imen že slišal. Sodobni podjetnici sta v zadnjih letih vsaka zase ustvarili zanimivi modni blagovni znamki, s katerima osvajata srca urbanih sledilk. Torbe in nahrbtniki Frachella, ki jo vodi Mateja, in krasne kopalke iz Mateine linije GiaKiara, vodita vsaka zase, a se pri tem odlično prepletata in dopolnjujeta tudi na poslovni ravni.

Samouki, drzni in pogumni. Skratka takšni, ki bi si jih vsak od nas želel imeti za mizo … tisto v Tozdu ali pač kje drugje.

Mateia in Mateja, prijateljici in poslovni partnerici. Zdi se mi, da prikupno prideta v paru, da s srečanjem z eno, druga ni prav daleč stran. In to se mi zdi blazno kul. Kako sta se spoznali?

Mateja: Leta 2010 sem bila poslovodja v trgovini Obsešn. Ko smo iskali nove sodelavce, je moški del ekipe hotel zaposliti punce, jaz pa sem hotela ostati blažena v moški družbi (smeh). Na koncu smo vseeno v ekipo sprejeli Mateio in počasi se je najino prijateljstvo začelo razvijati.

Mateia: Spoznali sva se v Obsešn trgovini, kjer je bila Mateja takrat poslovodja trgovine, jaz pa sem prišla delati kot študentka. To je bilo leta 2010.

Poleg tega, da sta prijateljici, se v določenem delu tudi poslovno prepletata. Kako to izgleda v vsakdanu? Kdaj se začne poslovni odnos in “konča” prijateljski? Vama to predstavlja kakšen poseben izziv?

Mateja: V zadnjm času sva poslovno še bolj prepleteni. Nekako skušava v prostem času izključiti pogovore o službah, čeprav nama verjetno ne uspeva najbolje (smeh). Obe se zavedava resnosti služb, odgovornosti in vsega, kar pride zraven, tako da v službenem času sigurno prevladuje poslovni odnos. Mislim, da ga vzpostaviva popolnoma nevede. Je pa zaradi različnih pogledov in občasnih nestrinjanj takšen odnos potreben, da ne vpliva na prijateljstvo.

Mateia: V vsakdanu izgleda tako, da se precej najinih pogovorov vrti prav okoli tega, čeprav se včasih zavestno odločiva, da se ne bova pogovarjali o biznisu (smeh). Poslovni odnos, kar se mene tiče, se začne in prijateljski konča striktno pri denarju. Tukaj imava kar obe enako vizijo in vrednote. Obe veva, da delava zato, da preživiva in sva v odnosu ena do druge zelo korektni. Tudi občasna nestrinjanja včasih (gledano poslovno) ne mešava z najinim prijatelstvom.

Ko pomislim na sodobno in neodvisno urbano Ljubljančanko, sta vidve verjetno med prvimi tremi, na katere najprej pomislim. Kakšna je za vaju trendi meščanka?

Mateja: Ooo, hvala! Katera je tretja? (smeh) Ko sem bila mlajša, sem ob sobotah rada odšla v mesto, na kavo in opazovala mimoidoče, ki se sprehajajo s košarami polnimi sadja, zelenjave in rož, ravno kupljenih na tržnici. Hitra kava na dopoldanskem sončku, sprehod s psom, potem pa domov na kosilo. Rada sem si predstavljala, kako zgleda njihovo življenje. Življenje tistih, ki živijo v centru. Dolgo časa sem si želela takega življenja, čeprav stanujem ‘’za ovinkom’’. Imelo je nek čar, mogoče tudi zato, ker je bilo ‘’nedostopno’’. Ko pomislim na meščanko je to še vedno podoba, ki se prikaže v moji glavi.

Mateia: Uuu to je pa res lepo slišat Nina, res hvala* Trendi meščanka (smeh). Ne vem, če sploh imam neko idejo o trendi meščanki. Je pa res, da je zame trendi vse kar je “out of ordinary”, kar ni vsakodnevno, že videno.

Ali smo Slovenke pri tem drugačne od na primer Zagrebčank, Dunajčank, Berlinčank … kje opazita razlike?

Mateja: Uf, kaj pa vem. Verjetno je v vsakem mestu podobno. Raje sem pozorna na celoten vajb mesta, kot pa na posameznike. Zaenkrat mislim, da nam gre super. Rada sem v Ljubljani, v centru, na sončku, na kavici. Za kakšen podaljšan vikend ali pa enodnevni izlet pa rada skočim do Zagreba, Trsta, Benetk.

Mateia: V resnici niti nismo. Imaš vedno tri tipe žensk: klasične, tiste, ki izstopajo in tiste, ki ne dajo veliko na to, kako izgledajo (smeh). Zato sem mnenja, da ni mesto tisto, ki naredi človeka, ampak v resnici je človek sam tisti, ki naredi sebe. In tudi Ljubljančanke lahko razdelimo v vse te kategorije.

Mateja Škraba in Mateia Kogoj

Obe vodita uspešni modni zgodbi. Frachello, ki ustvarja torbe, nahrbtnike, tote bagse, in Giakiaro, ki bdi nad krasnim svetom kopalk? Kako sta začeli s svojima modnima znamkama?

Mateja: Frachella se je zgodila spontano, predvsem na pobudo prijateljice. Prvi nahrbtnik je bil narejen zame, drugi za prijateljico, ki me je spodbudila, da sem ustvarila znamko, tretji, četrti, stoti pa za stranke, zaradi katerih je Frachella to, kar je in tukaj, kjer je danes.

Mateia: V resnici nisem nikoli načrtovala svoje znamke, sem pa vedno občudovala tiste, ki so jo imeli. Med njimi tudi Matejo, ki je med drugim moj največji vzor. Pozimi 2016 sem Mateji predlagala naj naredi enodelne kopalke. Pozna namreč celo vrsto šivilj in verjela sem, da bo oblikovala takšne kopalke, kot sem jih iskala. Gladko mi je odgovorila, da nima časa se ukvarjati še s tem, naj kar jaz zrišem model, najdem šiviljo, ona mi bo pomagala pri promociji. Seveda sem bila takrat na začetku prestrašena, kako bo to meni uspelo, saj nisem imela izkušenj s šivanjem. Poznala sem osnove. Vseeno sem stopila v akcijo. Dobila sem šiviljo, Italijanko, ki živi čez mejo v stari Gorici in tako so nastale prve enodelne kopalke, ki sem jih poimenovala kar FGK onepiece (FrachellabyGiakiara).

Mateja, kaj mora imeti torba (ali nahrbtnik) urbane ženske? Kaj mora imeti vsak kos Frachelle?

Mateja: Osebnost. Rada opazujem ljudi, kako se predstavljajo in izražajo. Kako nosijo določene kose in kako jih naredijo svoje. Vsebina pa ustvarja drugo, novo zgodbo. Če bi lahko, bi z veseljem brskala po torbah drugih (smeh). Vsakemu kosu Frachelle želim dodati del mojega počutja, razmišljanja, trenutnega navdiha in življenja. Če sem v obdobju, ko kaj ne štima, ko sem izgubljena, potem ne ustvarjam. Ustvarjam takrat, ko nekaj začutim. Huh, globoke misli (smeh).

Giakiara modne navdušenke navdušuje prek družabnih omrežij in … oh, kako krasno bi bilo, če bi poletje trajalo kar celo leto. Mateia, kateri so zate kultni kosi, deli kopalk? Od kod črpaš ideje in kako izgleda snovanje kolekcije?

Mateia: Kultni kosi so mi seveda visoki izrezi kopalk, 90. leta. Ideje mi pridejo sproti, ko gledam razne blagovne znamke, ki jim sledim, razne blogerke, influencerke in potem zrišem nek svoj model, ki bi ga sama seveda nosila. Dejansko sem letos prvič oblikovala prav kolekcijo, ker sem imela vizijo, da je vsaka sestavljena iz treh kosov. Prej sem bolj ali manj izdelovala kopalke po svojih navdihih in željah. Včasih sem v enem mescu oblikovala tudi tri različne modele.

GiaKiara kopalke

Fast fashion zadnjih 15 let kraljuje na modnem trgu in zdi se, da so se nakupne navade precej spremenile. Kako ocenjujeta ta fenomen in zakaj je še vedno dobro izbrati kakovosten kos?

Mateja: Ocena: -1. Ne maram hitre mode. Izogibam se nakupovanju kosov, ki so in v nekem trenutku, ker verjetno že naslednji dan ne bodo ali pa jih bodo nosili čisto vsi. Sem seveda poskusila, ampak sem ugotovila, da taki kosi ostanjeo le zgrešeni nakupi, ki stojijo v omari nedotaknjeni. Prisegam na klasiko, preproste designe in kroje, ki niso omejeni. Črn plašč, kavbojke in t-shirt. To je vse, kar potrebujem. Če je vse skupaj vintage, pa še toliko bolje. +5. Najboljši par sta kakovost + klasika. Kakšna matematika znotraj mode (smeh).

Mateia: Osebno se ne sprašujem prav dosti o tem fenomenu. Zame in za mojo znamko je to kvečjemu bolj plus kot minus, ker to pomeni, da bodo ženske vsako leto kupile nove (moje) kopalke (smeh). Me pa tukaj bolj skrbijo enormne količine odpadnih materialov, ki potem ležijo na dnu oceanov.

Kateri kosi, ki jih za nič na svetu ne bi dali stran, so v vajini omarah in kaj se še skriva na vajini modni bucket listi?

Mateja: Ravno sem pred tem, da naredim čistko v omari. Ti javim, kaj bo ostalo (smeh). Sigurno pa od sebe nikoli ne bi dala nakita. Vsak kos je spomin na določeno osebo, spomin na potovanje ali nek dogodek. Lahko bi rekla, da je nakit kot neka spominska knjiga. Včasih sem imela na računalniku zavikeh KUPI, v katerem sem imela povezave do spletnih trgovin in izdelkov, ki sem jih želela kupiti. Potem mi je za vedno ugasnil prejšnji računalnik, bucket lista pa ne obstaja več. Raje grem brskati po vintage trgovinah in se pustim presenetiti. Ko najdeš tisti nenačrtovani ‘’the one’’ kos, to je tisto pravo veselje (smeh).

Mateia: Moji naj kosi so vsekakor obleke in nakit, ki sem jih dobila od svoje none (in verjetno jih ne bi dala od sebe, tudi če ne bi imela kaj za jesti na koncu meseca). Imam pa kar nekaj tudi ostalih naj kosov, ki so večinoma second-hand kosi, ki sem jih kupila med obiski številnih koncev sveta. Na moji bucket listi sta vsekakor vintage Chanel torbica in Diorjeva obleka.

Frachella torbica

Se morda spomnita, kdaj sta prvič pri sebi ujeli iskrico, ki je naznanila, da bosta stopili na področje modnega ustvarjanja?

Mateja: Uf, brskanje po babičini omari je bilo najljubše opravilo, odkar vem zase. Ko sem bila v petema ali šestem razredu osnovne šole, sem si za cel teden naprej napisala, kaj bom nosila kateri dan. Stilsko sem se spreminjala iz dneva v dan: od rejvarke z Buffalo supergami, do ‘’skejtarke’’. Je bila pa tista prelomna točka sigurno pogodba z modno agencijo, ko sem bila stara 13 let.

Mateia: Jaz sem jo že kot otrok, ko sem vedno hodila z nono nakupovat v Italijo. Moja mami namreč ni rada hodila po trgovinah, ta del je bila skupna strast z mojo nono, ki je tudi šivala razne obleke, da sem potem lahko frajarila pred vsemi (smeh). Takrat sem vedno govorila, da bom, ko bom velika, delala v svetu mode.

Kot pravi #girlboss se pri obeh prepleta več poslovnih zgodb. Kako usklajujeta posamezne projekte, vajino prijateljstvo in zasebno življenje?

Mateja: V zadnjem času je kar pestro. Na srečo se skoraj vse zgodbe prepletajo in jih lahko združiva v čas, ki ga preživljava skupaj. Vsak dan preživiva skupaj kar nekaj ur, kjer usklajujeva prijateljstvo in službo. Popoldneve rada preživljam v družbi prijateljev. Vzdrževanje stikov mi izredno veliko pomeni, prav tako prijateljstva, za katera si z veseljem vzamem čas. Vikendi in večeri pa so ponavadi za zasebno življenje. Vse se da, če se hoče (smeh).

Mateia: Hahaha, priznam da zadnje čase težko in velikokrat … ja popizdim (smeh). Včasih je vsega preveč in takrat me psihično in fizično uniči. Ampak imam srečo, da sem zelo organiziran človek, kar je velik plus pri takšnem kaotičnem življenju. Imam pa tudi moto, ki mi ga je pred 7 leti povedala Mateja in se ga držim kot ubita, zato včasih raje potrpim, kot da bi se čemu odrekla: “Kdaj, če ne danes?!!”

Zadnje leto, četudi zaradi vpliva in razkrivanja negativnih zgodb v sklopu kampanje #metoo, smo ženske postale glasnejše, opaznejše. S tem seveda pride tudi odgovornost za vse, ki imamo v okolju močnejši glas. Pa naj si gre za prisotnost na družbenih omrežjih, medijih ali v obliki aktivnih posameznic družbe. Kako pomembno se vama zdi, da svoja prepričanja vpletata tudi v zgodbe, ki jih gradita?

Mateja: Nikoli nisem javno izražala svojega mnenja. Držim se zase in pustim vsakemu svoje, ker tudi sama ne maram, da mi nekdo vsiljuje svoja prepričanja. Seveda je o določenih stvareh potrebno govoriti na glas, jih izpostaviti in delati za boljši jutri. Ampak delam raje sama pri sebi. Edina kampanija, ki je nastala kot posledica problema, so bile bombažne Frachella vrečke. S 100 brezplačnimi vrečkami sem hotela izpostaviti problem plastike, ki se vse pogosteje opazi v oceanih.

Mateia: Jaz se trudim živeti po principu, jaz pustim tebe in ti pustiš mene. Ne trudim se oglaševati svojih prepričanj. Rada živim v ideji, da vsi verjamemo v svoje, čeprav včasih boli. Takrat, ko imajo ljudje, ki so ti blizu, drugačna prepričanja od tebe. In trudim tako živeti, ravno zato, ker tisto kar je bilo mogoče moje prepričanje pred dvema letom, danes verjetno pogosto ni več enako.

Če bi morali izbrati svojo pravo girl crush, katera ženska vama najprej pride na misel?

Mateja: V vsaki ženski najdem nekaj, kar jo naredi privlačno, zanimivo. Kot sem že parkrat omenila – zares rada opazujem ljudi, tako, na skrivaj. Takrat so najbolj zanimivi. Takrat v njih vidim tisto, zaradi česar se ‘’zaljubim’’ vanje. Mami, none, prijateljice. Vsaka ima svojo zgodbo, svojo strast in humor, ki me nasmeji do solz. Vsaka ima ljubezen do nečesa, ki jo naredi tako zelo ljubko. Vsaka ima voljo do življenja, zaradi katere jih hočem v svojem življenju.

Mateia: Definitivno Mateja. Ona je človek, ki bi ga definitivno izbrala za partnerja, če bi jo lahko.

Mateja Škraba in Mateia Kogoj

Obe imata za seboj številne pogovore z mediji in … navadno je tako, da ljudi zanimajo podobna vprašanja. Je morda kakšno vprašanje, ki bi želeli, da bi ga dobili, pa ga še nista in nanj res komaj čakata, da odgovorita?

Mateja: Predvsem si želim, da bi bili bolj izvirni pri postavljanju vprašanj. Da bi poskusili iz sogovornika izvleči nekaj, kar je skrito. Rada odgovarjam na vprašanja, zaradi katerih se moram poglobiti vase. Včasih tako izvem tudi kaj novega o sami sebi. To so ta dobra vprašanja. Teh je premalo.

Mateia: Všeč mi je, da si to vprašala (smeh). Mogoče vprašanja, česa v življenju se najbolj bojiš? Katero stvar najbolj obžaluješ? Ker vsi vedno govorimo samo o lepih stvareh.

V začetku novembra predstavljata skupni projekt – Primpy – digitalno revijo, ki je osnovana na blockchain modelu. Kako sta prišli do ideje in kaj vse bo Primpy?

Mateja: Primpy je ogromen projekt, ki ga je pred nekaj meseci začela razvijati super ekipa iz Gorice, z Mateio pa sva se ji pred kratkim pridružili. Gre za fashion platformo, ki združuje vse ljubitelje mode, lepote in življenjskega sloga. Sestavljena je iz aplikacije in spletne revije, za katero sva z Mateio odgovorni. Kot si omenila je osnovana na blockchain modelu, uporabnikom pa bo ponujala možnost zaslužka, večje prepoznavnosti in novih sodelovanj.

Mateia: Ideja ni zrasla v najinih pametnih glavah (smeh). K projektu sva bili povabljeni. Primpy je fashion platforma, ki vključuje spletno revijo in mobilno aplikacijo, postavljena pa na blockchain modelu. Združuje vse, ki jim je moda skupni imenovalec: blogerje, vplivneže, fotografe, make-up artiste, modele, dizajnerje, trgovine, trgovine s konceptom, itd. Vsakemu daje možnost zaslužka. Je zelo kompleksna zadeva, ki je trenutno delno v nastajanju, delno pa že v polnem zagonu. Več ti poveva na dogodku, ki bo 8. novembra v Ljubljani (smeh).

Kakšen je vajin tipičen dan?

Mateja: Vstajam med 5. in 6. uro. Obožujem jutra. Takrat imam zares čas zase. Medtem, ko se mi kuha prva kava (te spijem na litre), poskrbim za 3 mucke. Potem pa klasična rutina: prebiranje blogov, novic, mailov. Še ena kava preden se zrihatm in odpravim do pisarne. V center hodim s kolesom ali peš. Tako kot jutra, obožujem hojo. Prek slušalk poslušam svojo glasbo in odmislim svet. V pisarno prihajam ob 9. uri, kjer z Mateio brainstormava do 15. ali 16. ure. Po službi grem velikokrat z Mateio v vrtec po njeno Kiaro ali pa skočim na 3 ali 4 kavo. običajno v družbi prijateljev, ki me želijo videti (smeh). Zvečer ne funkcioniram prav dosti. Mogoče si naredim banjo in v njej preberem par strani knjige ali pa poskušam pogledati kakšen film. Ponavadi zaspim po prvih 15 minutah.

Mateia: Vstajam okoli 6.30, ko me prebudijo kriki “mami, mami, mami”. Zrihtam otroka, zrihtam sebe. Obvezno, res obvezno grem kakat, skupaj pojemo zajtrk in že letim proti kolesu in vrtcu naproti. Sproti na sprehod odpeljem tudi psa, ki me vleče desno in levo. Hčerko odložim v vrtcu, naredim en krog po Tivoliju z Umo in pičim v ofis. Če je mož, ki ni pogosto v Ljubljani, v mestu, skočiva na zajtrk pod blokom. Pisarno imam tri minute od doma, navadno vanjo stopiva skupaj in po kakšnih 10 minutah se nam pridruži tudi Mateja.

Takrat pa se začne najino “celodnevno gobcanje” in brainstorming. Med delom seveda iz najinih ust prileti precej neumnosti (smeh). Mateja si vmes privošči kakšno jabolko ali kos kruha, jaz pa dva kosa kruha s pršutom in sirom, čokoladico, pa še kakšno slano zadevo ali bonbon. Okoli 12. ure še kaj sadja. Temu sledi tudi kosilo (smeh). Običajno po kosilu zavijeva do Tozda, ki je najin drugi dom. Mateja je pojedla pol kosila, jaz svojega, njenega zapakiram v take away in ga nesem v pisarno. Tam sva do 15. ali 16. ure. Če moža ni v Ljubljani, skupaj skočiva po Kiaro v vrtec.

Ko pridem domov začnem pripravljati večerjo, ki jo navadno pojemo med 18. in 20. uro. Vsakdan je drugačen, vedno je kaj novega. Ob 20. uri imava s Kiaro kopanje, kakšno uro kasneje obe padeva v posteljo. Uspem ji prebrati kakšno zgodbico in potem tudi sama hitro zaspim. Tako nekako zgledajo zadnji meseci. Z možem sva oba freelancerja, zato je vsak mesec, odvisno od projektov, na katerih delava, seveda drugačen.

Torbice Frachella

Potovanja so verjetno ena od vajinih skupnih točk. V katero destinacijo se morda vračata in zakaj, kaj je na vajini bucket listi za prihodnost?

Mateja: V zadnjih letih nisem potovala toliko kot prej. Vedno je bila služba na prvem mestu. Še vedno je. Sicer si poskušam znati vzeti čas za dopust, ampak je težko, ko imaš toliko obveznosti. Rada se vračam v Maroko in vsako leto z veseljem obiščem hrvaško obalo. Letos sem bila v New Yorku in Kanadi, ki sta definitivno na listi za ponovni obisk. Želje so pa neskončne. Indija, Indonezija, Japonska, Zahodna Amerika in Kanada, Kuba. Nisem prepričana, če se ta spisek kdaj konča (smeh).

Mateia: Vedno znova se družinsko vračamo na Fuerteventuro, ki nam je zaradi bližine (v slabih 4 urah smo tam), zaradi valov (oba z možem rada surfava) in cen (ker so Kanarski otoki neobdavčeni in je vse ful poceni) blazno všeč. Posebnost ji dodajajo še posebne vulkanske oblike otoka in puščavska narava, ki je res nekaj posebnega. Na bucket listi je še veliko destinacij (čeprav sem prepotovala že kar nekaj sveta), med drugimi Kalifornija, Avstralija, Južna Afrika, pa Indija.

Kako vpliv drugih kultur, ki jih spoznavata na potovanjih, vključita v ideje za prihajajoče projekte, linije? 

Mateja: Spoznavanje drugih kultur sigurno vpliva na ustvarjanje in ideje. Navdihujejo me stvari, ljudje, dogodki in kraji, ki pustijo največji vtis in jih ne moram pozabiti. Takrat jih podzavesto vključim v proces ustvarjanja. Ko se prepustim in nekaj zares začutim. To je to.

Mateia: Dejansko nekako vključim to, kar sem videla po svetu v to, kar zrišem sama. Ni nujno, da je nekaj, kar je povezano s kulturo, v kateri sem bila, ampak mogoče bolj z dotično osebo, ki sem jo nekje videla, srečala, govorila z njo in mi je padla v oči zaradi samega stila.

GiaKiara kopalke

Top 5 placov v Ljubljani, kjer se vaju največkrat sreča … in kam vedno peljeta prijatelje iz tujine, ko jima hočeta pokazati Slovenijo?

Mateja: Tozd, to ve že vsak in to do te mere, da se že delajo norca iz mene (smeh). Rada grem tudi na pivo v Saxs. Velika verjetnost je, da me srečaš v trgovini Obsešnu na Gregorčičevi, kjer največkrat čakam Mateio ali pa v sosednjem Livingroomu. Zdaj, ko sem to odgovorila, mi je jasno, zakaj vsi mislijo, da nič ne delava in samo kofetkava (smeh). Pa Rožnik. Zares rada hodim. Ko pridejo prijatelji iz tujine, navadno hočejo na Bled pa v Bohinj. Jaz jih odpeljem pa v Drežnico, tam je res raj na zemlji (smeh) . Potem pa čez Tromejo do Gozda Martuljka.

Mateia: Tozd je najin drugi dom, Magda zaradi kulskega dogajanja, Dežela okusov, kjer imajo zame najljubše meso, Livingroom je stalnica pod našim blokom, Sax, če je v Tozdu preveč gužve.

Mateja Škraba in Mateia Kogoj

Ok … najljuša knjiga, glasbeni album, film, podcast?

Mateja: Uf, v knjigah se utapljam. Trenutno jih 20 čaka, da jih preberem. Od psihologije do otroških zgodbic z neverjetnimi slikami (Life doesn’t frighten me – Maya Angelou + J.M. Basquiat, Where the wild things are – M. Sendak). Trenutno berem Hotel Kerobokan – Kathryn Bonella, nora knjiga. Presekam jo z The serial killers: A study in the psychology of violence – Colin Wilson + Donald Seaman.

All time favourite je glasba The Doorsov in Janis Joplin. Drugače pa poslušam skoraj vse. Trenutno se vrti Post Malone, za njim pa Azra. Filmov je tudi ogromno. Zadnji, ki me je navdušil, pa Call me by your name. Komaj čakam Beautiful boy! Timothée pač (smeh). Podcast – Caliphate: Rukmini Callimachi on the Islamic State and the fall of Mosul. Zanimivo in pretresljivo.

Mateia: Knjiga, hmm nimam najljubše, iskreno. Glasbeni album (sem 90s, 2000 kiddo) verjetno še vedno Backstreet boys. Film Apocalypto.

Vajino delo in življenje sta dinamična. Kako poskrbita, da lovljenje ravnotežja med delom, družino in časom, ki si ga vzameta le zase?

Mateja: Za začetek poskušam v dan vključiti delo, ljudi in dogodke, ki si želim. Če mi nekaj ne paše, rečem ‘’ne’’. Sebe in svoje želje postavljam na prvo mesto. Jutra so ekskluzivno zame. Zbujam se brez telefona in se načeloma držim lastnega pravila: brez telefona in facebooka do 8ih. Tudi večeri so podobni; telefon ugasnem ob 20ih. Z ničemer ne pretiravam, rada sem aktivna na več področjih, tako da me nikoli nič ne dolgočasi in zame je to popoln recept za ravnotežje v mojem življenju.

Mateia: Sama skušam ohraniti trezno glavo pri vsem, kar počnem in vsaki stvari se posvetim toliko, kolikor zmorem, da ne presegam svoje meje. Ne postavljam samo kariere ali samo družine ali samo same sebe na prvo mesto. Zame so vse 4 (družina, kariera, prijatelji in čas zase) na prvem mestu in vsakemu namenim svoj čas in energijo. Mislim, da je to edini način da lahko sfuram vse 4 in ne prikrašjam nobene stvari. Tudi iskreno povedano, nisem klasična mama, ki misli samo na otroka in moža, sebe pa postavljam na zadnje mesto. Tega si nikoli nisem želela. Vse, kar imam, imam najraje na svetu, a ob tem ne želim izgubiti sebe.

Kakšni sta vajini jutranji in večerni rutini? 

Mateja: Zadnjih 7 let se zbujam brez alarma. Namesto nadležnega zvonenja me vsak dan uspešno zbujajo mucke – Baby, Coco in Luan. Telefona nikoli ne jemljem v spalnico, zato najprej pogledam na uro, ki je na moji nočni omarici. Včasih mačke zanese in me zbudijo že ob 4h zjutraj. Če sem pri volji, lahko tudi vstanem. Ko se enkrat zbudim, ne zaspim več nazaj. Na poti do kopalnice vedno pogledam skozi spalnično okno, da vidim, kakšno je vreme. V kopalnici sledi pljusk mrzle vode v obraz, umivanje zob, wc. Klasična opravila. V kuhinji pristavim prvo kavo – Lavazza mi je najljubša. Med kuhanjem kave spijem kozarec tople lemonade in nahranim mačke. Ko je kava skuhana, se usedem na kavč v dnevni sobi, prižgem računalnik in, če nimam glasbene želje, prižgem Netflix. Ponavadi kakšne Friendse, toliko, da ustvarim šunder v ozadnju. V naslednjih urah prebiram novice, bloge. V mojih zavihkih je trenutno kot nujno branje blog Man Repeller, Into the gloss, Fem, BBC News in New York Times. Sem pa tja kliknem še National Geographic in MMC RTV. Za ideje in navdihe brskam po Tumblerju.

Okoli 7:30 se začnem pripravljati za službo. V kopalnici si umijem obraz z Glossier – Milky Jelly čistilnim mlekom. Sledi Thayers tonik, ki diši po vrtnicah. Nanesem hialuronsko kislino od The Ordinary, ko se vpije pa dodam kremo Embryolisse in kot zadnji še Dr. Jart Cicapair serum. Malo rdečila na lička in ustnice in to je to. Prisegam na zares naravni izgled. V 5 minutah sem ponavadi oblečena – jeans, t-shirt in voilà. Prezgodaj je, da bi komplicirala. Spakiram računalnik, sedem na moje roza kolo, ki sem ga pred leti dobila za rojstni dan od prijateljic (obvezne so slušalke in glasba), in odhitim proti pisarni. Vsako jutro se peljem do centra skozi botanični vrt. Kakšna milina. Škoda, da ne traja dlje.

Ponavadi se domov vračam v poznih popoldanskih urah. Velikokrat se zgodi, da takrat šele jem kosilo. Rada jem pred tv-jem. Največkrat imam prižgan Discovery ID. Trenutno je to edini kanal, v daljincu se je razlila tekočina in žal ne dela več. Spreminjati programov na gumbih televizije se mi ne da (smeh). Po poznem kosilu opravim še vse potrebno za Frachello in Viva’s, potem pa ne gre več. Banja in dobra knjiga, film v postelji, 15min in me ni več.

Mateia: Vstajanje okoli med 6. in 7. uro, kakanje obvezno (ponavadi me zbudi prav to). Potem sledi del v kopalnici z obveznim tuširanje (nikoli ne grem iz hiše, brez da bi se stuširala), umivanje zob, pošpricam se trikrat s tonikom za obraz, dam eno kremo nase in se začnem oblačit. Navadno si stajling za naslednji dan pripravim prejšnji večer. Dejansko sem v 20 minutah skoraj vedno ready to go. Pripravim zajtrk, če mi uspe, kar ni vedno in že letimo s kolesom v vrtec. Vmes še peljemo Umo lulat z enim krogom po Tivoliju in, če je moj mož v Sloveniji, gremo še na kavico. In že sem v pisarni, kjer se začne dan zares!

Moj večer se navadno začne okoli 18. ure, ko začnem kuhati večerjo, ki jo med 19. in 20. uro skupaj pojemo. Potem imava z mojo hčerko obred v kopalnici in skupno kopanje. To me precej zrelaksira, ko se ona igra, da sva Elsa in Anna iz risanke Frozen. Zadnje tri mesece v kopel ali večerni tuš vključujem še piling, tonik in kremo za obraz. Pred in po večerji sem običajno vedno lačna, tako da tam nekje do 21. ure navadno pojem vsaj 3 obroke. Vmes še kaj pogledam na računalnik za službo ali pa skočim na družbena omrežja, ki so sicer velik del mojega vsakdana. Če nisem preveč utrujena (kar običajno sem) uspemo pogledat še kakšen film skupaj z mojim možem. Največkrat pa sem v postelji že ob 21. uri, kjer se močno objemčkava z mojo tamalo, uspem ji povedat samo še eno zgodbico in že sem v najglobljem spancu.

Matejo lahko najdeš na osebni Instagram strani, njeno Frachello pa na spletni strani, Facebooku in Instagramu.

Mateio lahko spremljaš na njenem zasebnem Instagram profilu, njeno GiaKiara zgodbo pa na spletni strani, Facebooku in Instagramu.

Njun novi izziv, ki bo luč sveta ugledal še ta mesec, Primpy, pa najdeš na spletni strani, Instagramu in Facebooku.

Fotografije, ki so objavljene v tem zapisu, so iz osebnega arhiva in arhivov Frachelle in GiaKiare.

PREV

Kako sem se sredi gospodarske krize preselila v London

NEXT

(Ne)vodič po Amsterdamu

LEAVE A COMMENT