Razbijanje mitov o meditaciji

7 mitov o meditaciji, ki ne držijo

V predzadnjem zapisu v meditacijskem sklopu bova šli skozi 7 najbolj pogostih mitov o meditaciji, ki ne držijo. Čeprav meditacija zadnja desetletja osvaja zahodni svet in je med svoje privržence ujela cel kup zvezdnikov in uspešnih poslovnežev, se jo še vedno drži kar nekaj mitov, ki še vedno gojijo veliko skepticizma. Priznam, še ne dolgo nazaj, sem verjela v nekaj od spodaj naštetih mitov, zato sem svojo pot v meditacijo začela bistveno kasneje, kot bi jo lahko.

Če še nisi prebrala prejšnjih zapisov, si celoten meditacijski sklop prebereš tukaj. Zate sem pripravila tudi krasno e-knjižico, ki ti bo v pomoč pri začetku te fine prakse. Če si prijavljena na e-novičke, jo dobiš še v tem tednu v sklopu aprilskega novičnika. Če še nisi prijavljena, skoči sem.

Razbijanje mitov o meditaciji

#1: meditacija je težka

Prvi mit izhaja iz tradicionalne predstave o meditaciji, da naj bi bila ta praksa namenjena le duhovnim vodjem in posvečenim gurujem. V realnosti pa je meditacija, če je seveda predstavljena na pravilen način, enostavna in zabavna. Ena od najbolj enostavnih tehnik je osredotočanje na dih ali tiho ponavljanje izbrane mantre.

Eden od razlogov, zakaj se mnogim meditacija zdi težka, je tudi v posvečanju prevelike pozornosti na koncentracijo. Pri tem se pogosto preveč osredotočamo na rezultat oziroma na to, da meditacijo izvajamo na “pravilen” način. Prav zato je izredno pomembno, da se meditacije lotimo na lahkoten način, pri tem pa so ti v veliko pomoč lahko vodene meditacije. Te ti predstavim v sklopu zadnjega zapisa, ki bo objavljen jutri.

Razbijanje mitov o meditaciji

#2: če želiš imeti uspešno meditacijo, potem moraš utišati svoje misli oziroma še bolje … ne smeš misliti na nič

V tem mitu leži ključni vzrok frustracij in najpogostejši razlog, ki številne odvrača od meditacije. Že v prvem zapisu, v katerem sem razložila, kaj je meditacija, sem zapisala, da meditacija ni ustavljanje misli ali iskanje načinov, kako “izprazniti svojo glavo in pregnati vse misli”. Če se meditacije lotiš na tak način, to vodi v stres in še več “notranjega čveka”, ki ob teh mislih dobi na moči.

Svojih misli ne moreš nadzorovati ali ustaviti, lahko pa se odločiš, koliko pozornosti jim boš namenila. Čeprav ne moremo utišati svojega uma, pa lahko z meditacijo najdemo tišino, ki že obstaja med našimi mislimi. In to tišino v sebi nosi prav vsak od nas.

Med prakso meditacije se pogosto osredotočimo na predmet pozornosti, kot je na primer naš dih, “happy place” ali mantra, ki nam omogoča, da umirimo svoje misli. Ko se pojavijo misli (in to je neizbežno), jih ne odrinemo stran in jim ne obešamo prevelikega pomena ali sodb. Vrnemo se k našemu predmetu pozornosti. Čeprav se pri umiku v prostor med mislimi štejejo mikrosekunde, se pri tem v nas sproži pravi reset možganov. Z redno meditacijsko prakso lahko ta čas širiš in v tišini preživiš dalj časa.

Tudi, če je tvoja dnevna meditacija polna misli in jim nikakor ne moreš ubežati, še vedno dobivaš vse koristi meditacijske prakse. In, ne, tvoj čas ni bil zaman.

Razbijanje mitov o meditaciji

#3: preden opaziš koristi meditacije, so potrebna leta vsakodnevne prakse

Koristi meditacije so takojšnje in dolgoročne. Spremembe lahko opaziš po prvi meditaciji ali v prvih dneh. To se je zgodilo tudi meni in o tem ti več napišem v jutrišnjem zapisu. Številne raziskave so pokazale, da ima meditacija globoke umske in telesne učinke že v le nekaj tednih redne prakse. Ena od raziskav, ki so jo izdelali v bostonski bolnišnici in jo je vodila harvardska univerza je pokazala, da je le osem tednov meditacije pri ljudeh občutno zmanjšalo ankcioznost in spodbudilo občutek miru.

Pri tem so na vzorcu ljudi, ki so sodelovali v raziskavi ugotovili tudi obnovo možganskih celic, ki so povezane s spominom, empatijo, občutkom za samopodobo in regulacijo stresa.

Redna praksa meditacije močno vpliva tudi na kakovost spanja, izboljšanje koncentracije, znižanje krvnega tlaka in krepitev imunskega sistema. Še več koristi meditacije pa lahko najdeš v tem zapisu.

Razbijanje mitov o meditaciji

#4: meditacija ni nič drugega kot bežanje od težav in realnosti

Osnovni namen meditacije ni v izogibanju in oddaljevanju od realnosti in vsakodnevnih težav, temveč v prilagajanju in iskanju stika samih s seboj. Skozi redno prakso meditacije se dvignemo nad površino naših misli, ki se napajajo v ponavljajočih se mislih o preteklosti in strahu pred prihodnostjo. Skozi ta dvig najdemo mirno točko čiste zavesti, čeprav le za sekundo ali manj.

V iskanju te točke mirnosti se razbremeniš teže zgodb, sodb, mnenj in občutij o rečeh in ljudeh. Skozi redno meditacijsko prakso očistiš okna, skozi katera gledaš na svet in dovoliš, da se jasnost tvojih misli razširi. Iskanje izhoda ali bežanje pred vsakodnevnimi težavami ni klasično vodilo pri meditaciji. Lahko pa se seveda meditacijo uporabi tudi kot način soočanja z globljimi težavami, travmami in strahovi, vendar se pri tem priporoča pomoč posebej usposobljenega terapevta.

Razbijanje mitov o meditaciji

#5: nimam časa za meditacijo

Če za vsakodnevno meditacijo čas najde Oprah, pa pokojni Steve Jobs, ki je vmes spremenil še svet, v katerem živimo, potem bova čas našli tudi midve. Tudi, če je tvoj koledar pol sestankov in tvoja to-do lista poka po šivih, je nekaj minut meditacije na dan bolje kot nič.

Odnos meditacije in občutka, da zanjo nimaš časa, se vidi tudi v krasnem paradoksu: z redno prakso meditacije imamo dejansko več časa. Ko meditiramo, se potopimo v brezčasni prostor, v čas čiste zavesti, na katero ne delujejo skrbi, sodbe, predpostavke ali strahovi, preteklost in prihodnost. Naše dihanje in srčni utrip se upočasnita, zniža se krvni tlak, naše telo zmanjša proizvodnjo stresnih hormonov in ostalih sestavin, ki pospešujejo procese staranja in občutke, da nimamo časa.

V tem stanju umirjene pozornosti, se osvežita telo in naš um. Z redno prakso meditacije dobiš občutek, da zmoreš več, v krajšem času in z manjšimi napori.

Razbijanje mitov o meditaciji

#6: meditacija je duhovna in verska praksa

Meditacija je praksa, ki te odnese prek vsakodnevnega hrupa in notranjega klepeta, ki se dogaja v tebi, v prostor tišine in miru. Za to ne potrebuješ nobenih posebnih duhovnih praks in znanj, meditacijo pa prakticirajo ljudje iz vseh svetovnih veroizpovedi, agnostiki in ateisti.

Vsi meditirajo z isto željo in ciljem – izkusiti in ujeti notranji mir in ostale koristi, ki jih meditacija prinese telesu in umu.

Razbijanje mitov o meditaciji

#7: v meditacijskem položaju mi je neudobno

Meditacijsko prakso lahko izvajaš v različnih položajih: sede, leže ali v gibanju. Če ti sedenje po turško predstavlja težavo in ti je pri tem neudobno, se poskušaj usesti na svoje pete. Lahko tudi iztegneš nogi pred seboj ali se usedi na stol. Edina pomembna točka pri iskanju udobnega položaja je, da ti ta kljub udobju dopušča dovolj prostora za pozornost – izogibaj se naslanjanju na steno, rob postelje ali stola.

Si že prijavljena na mesečne e-novičke? V aprilskem novičniku, ki ga bom poslala tik pred prvomajskimi prazniku, bo tudi dostop do e-knjižice, v katero boš lahko pisala meditacijski dnevnik in na list papirja ujela misli in občutke, ki jih boš pri sebi opazila. Če še nisi prijavljena, to lahko storiš tukaj.

Post Tags:
PREV

Katera vrsta meditacije je primerna zate?

NEXT

Vodič po meditaciji za začetnike

LEAVE A COMMENT