Naj trenutki v 2019

Mojih naj 5 trenutkov v 2019

Leto se počasi bliža koncu in preden se osredotočim na skok v novo desetletje, sem se odločila pospremiti najlepše trenutke iz leta 2019 v trajen zapis.

Leto 2019 je bilo zame čarobno. Prvič v življenju sem dobila občutek, da sem točno tam, kjer moram biti. In ta občutek je prihajal globoko iz mene. A pojdiva po vrsti. Danes ti predstavljam pet ključnih trenutkov iztekajočega se leta, ki jih želim vtisniti v trajen spomin.

Mojim 5 naj trenutkom v letu 2019 tudi letos nazdravljam z mojo najljubšo Muškatno penino (nujno skoči na to povezavo in preveri, kako prideš do finih nagrad). A o tem nekoliko kasneje.

Mojih naj 5 spominov v 2019

#1 – podcast Lovim ravnotežje

O podcastu sanjam že dolgo časa. Če me vsaj malo poznaš, potem veš, da naravnost obožujem ta medij. Praktično ne mine dan, ko ne bi poslušala vsaj ene epizode v moji podcast knjižnici, ki jo večinoma sestavljajo ameriški, angleški in avstralski podcasterji. Sem in tja se najde tudi kakšen slovenski. Vesela sem, da se tej krasni družbi v letu 2019 pridružuje tudi podcast Lovim ravnotežje.

Na podcastu Lovim ravnotežje bom s teboj delila misli, pogovore, nasvete in ideje, da boš tudi ti lažje lovila ravnotežje v svojem življenju. Želim biti tvoja zaveznica v sedanji in prihajajoči podjetniški zgodbi. Skozi epizode ti bom predstavila informacije, navdihe in zanimive sogovornike, ki v našem prostoru pišejo pozitivne zgodbe in puščajo odtis. Vsaka epizoda bo opremljena tudi s “show notes” zapisi, ki jih najdeš tukaj.

Vsak teden bom v obliki epizod objavljala zanimive zgodbe, motivacijo in navdihe, ki ti bodo pomagali pustiti ovire in strahove na strani in ti omogočile, da zaupaš sebi. Da zaživiš v vsem svojem potencialu in stopiš na svojo pot uspešnega podjetništva in življenja.

Že danes lahko skočiš na eno od zgornjih povezav (preveri, kateri dostop ti je najbolj enostaven), stisneš subscribe in s tem poskrbiš, da boš vedno na tekočem z novimi epizodami. Vesela bom tudi tvoje ocene in zapisanega mnenja, saj boš s tem pomagala, da podcast Lovim ravnotežje sliši še več žensk. Lahko mi tudi sporočiš, katero epizodo si že poslušala tako, da enostavno slikaš svoj ekran in objaviš instagram story, v katerem označiš mene @ninagaspari in #lovimravnotezje. Blazno ti bom hvaležna.

#2 – joga v parku Tivoli

Letos smo se že četrto leto zapored družili v ljubljanskem parku Tivoli, ki se je v petih zaporednih poletnih torkih spremenil v najlepši joga studio na svetu. Letos ste me še posebej sezuli, saj vas je že na prvo srečanje prišlo krepko čez 300.

Celo leto sanjam o naših druženjih v parku pod krošnjami mogočnih tivolskih dreves, ki nam dajejo prijetno senco in nas zazibajo v vroč poletni večer. Joga na prostem ima poseben čar in spremljati vas, kako vsak iz svoje strani z joga podlogo pod roko prihaja na jaso ob tivolski promenadi, je prizor, ki ga ne bom nikoli pozabila.

V štirih letih sem Ljubljano spoznala kot mesto krasnih, srčnih, prijaznih in dobrovoljnih ljudi. Letošnje poletje se je Ljubljana pokazala v vsej svoji čarobnosti. Eden zraven drugega ste stali prijatelji in popolni neznanci, mladi in mladi po srcu, tisti z jogijskimi izkušnjami in tisti, ki ste joga uro obiskali prvič. Vsak od vas je v zgodbe druženj prinesel svoj edinstven košček mozaika stkanih spominov, ki so večer spremenili v skupinsko uživanje v osrčju našega mesta.

Stik z naravo, ko te po gležnjih in zapestjih boža trava, je neverjetno prijeten. Vonj mesta, ki se počasi večerno prebuja, se čuti tudi v parku. Nežno pozibavanje drevesnih krošenj, ki plešejo svoj ples ob nenehnem tivolskem vetriču in začetek čričkove simfonije te spet spomnita, da si sredi mesta, sredi jase, sredi poletja. Oh, poletje 2020, komaj čakam, da prideš in se spet podružimo v najlepšem joga studiu na svetu.

Vodič po Londonu

#3 – vrnitev v London

Obožujem potovanja. In rada se vračam v mesta in kraje, ki so mi prirasli k srcu. London je bil do leta 2008 eno od mest, v katero sem se vedno znova rada vračala. Vse dokler se tja nisem preselila. Bilo je sredi oktobra 2008. Takrat sem polna navdušenja stopila v London. In v center gospodarske in finančne krize, ki je takrat že rezala v mesto. Po dobrega pol leta sem zbežala nazaj domov. V Slovenijo, ki je nikoli nisem cenila bolj kot tistega deževnega marčevskega dne. In vsak dan po tem. Že celih 10 let in pol.

Čeprav se v London nisem vrnila vse od selitve domov (torej celo desetletje), sem imela, ko sem se septembra letos z vlakom pripeljala na liverpool Street station, ob prvem vnovičnem srečanju občutek, da prihajam domov. No, ne ravno domov, ampak v mesto, ki ga dobro poznam. V petih dneh sem na novo odkrivala znane in nove kotičke, zato ostani z menoj in se odpravi skozi moj vodič po Londonu.

V petih dneh sem obiskala vse meni najdražje londonske kotičke ter s skokom v ulico, kjer sem včasih živela, zaprla boleče poglavje in naredila prostor za nove zgodbe. Domov sem se vrnila nekaj kilogramov lažja in predvsem z željo, da zaključke zgodb, ki jih puščam za seboj, speljem hitreje.

#4 – hoja izven cone udobja

Eden lepših trenutkov v letu 2019 se je zgodil, ko sem se začela zavedati, da po novem rada hodim izven cone udobja. Če je bila že misel na to v preteklosti boleča in me je odvrnila od vsakega poskusa skoka v nove izzive, sem v letošnjem letu začela uživati prav v tem. Ni naključje, da obstaja krasen citat, ki pravi, da se “življenje začne, ko stopiš izven cone udobja.”

V letošnjem letu sem preskočila številne strahove. Od strahu pred neuspehom, porazom in zavrnitvami mojih (po novem) norih idej, do postavljanja novih mej in lahkotnejšega odgovarjanja, ko odgovor vključuje besedo ne.

Brez hoje izven cone udobja se letos ne bi zgodila vrnitev v London, gotovo se ne bi lotila projekta podcast in verjetno ne bi stopila na poletno tivolsko travo. Vsaj ne s tako velikim, samozavestnim korakom. V letu, ki se poslavlja, sem sprejela tudi nekaj pomembnih odločitev. Ena večjih je usmerjenost vase in z njo povezan projekt, ki ga bom predstavila naslednje leto. Tudi vanj ne bi ugriznila, če ne bi prej začela uživati v novih, drznejših čevljih. Pa seveda v rdeči šminki na ustnicah.

#5 – hvaležnost

Spomladi 2019 sem sredi tedenske čistilne akcije doma prišla do pomembnega spoznanja, ki je bilo zame popolnoma novo. Prvič v življenju sem se srečala z občutkom in vedenjem, da imam v življenju vse, kar sem si kadarkoli želela. In prav nič mi ne manjka. Kar na enkrat sem ugotovila, da na moji listi nujnih reči, ki jih absolutno rabim, ni več nobene točke.

Seveda, priznam, fino bi bilo imeti nekaj zadev, ki jih še urejam (knjižne police, pa obešene slike in makrame, ki mi ga je za rojstni dan prinesla Masha in ga je spletla njena mami, pa lounge del na terasi pa fino bi bilo imeti partnerja, ki bi me zvečer objel pred filmom na Netflixu) ampak … prav ničesar od tega res nujno ne potrebujem.

Do tega spoznanja sem prišla skozi samorefleksijo in nekaj rutin, ki jih izvajam na dnevni ravni: meditacija in pisanje dnevnika, v katerega vključim tudi hvaležnost. Ko se usmeriš nase in ne na druge, hitro ugotoviš, da si ok, da ti ni treba tekati za rečmi, ki ne prinašajo sreče. Sreča in zadovoljstvo morata priti od znotraj. Hvala, 2019, za to spoznanje in ponotranjenje občutka.

Na zdravje, 2019, in komaj te čakam, 2020!

Leto 2019 je bilo zame eno od najlepših in prav je, da se od njega poslovim na moj najljubši način. S kozarcem nepogrešljive Muškatne penine iz Jeruzalema Ormož, v katerem se igrivi in nežni mehurčki prepletajo z značilno muškatno cvetlico in harmonijo okusov, po kateri slovi penina, odeta v rožnato barvo.

Muškatna penina je penina, s katero nazdravljam vsem zmagam, krasnim trenutkom in praznovanjem. Pa tudi tista, s katero nazdravljam zgolj ob navadnih dneh, ki si zaslužijo kanček ekstravagantnosti. Najraje jo ponudim kot aperitiv ob večerih, ko v svojem domu gostim prijateljice ali imam družinski večer. Muškatna penina je kot tisti topel objem ali spomin na utrinek iz otroštva, ki ti vedno pripelje nasmeh na obraz.

Do vinarjev gojim posebno obliko spoštovanja. Zadnjih dvajset let se tako ali drugače srečujem z njimi, spoznavam njihove zgodbe, življenja in ljubezen do zemlje, ki s predano skrbjo njihovih izkušenih rok rodi žlahtno grozdje. Vinsko klet Puklavec Family Wines, v kateri spretne roke enologov bdijo tudi nad linijo penin Jeruzalem Ormož, iz prve vrste spremljam že dobra štiri leta. V tem času smo skupaj stkali neštete zgodbe, prepletli prijateljske vezi in nazdravili številnim zmagam. Vedno tudi v družbi moje najljubše Muškatne penine. Ravno prav krasne za posebna nazdravljanja in, po domače, za tista, ki se zgodijo “kar tako”.

Ob letošnjem nazdravljanju ne pozabi na misel: Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Ko nazdravljaš, izbiraj prave trenutke, prave ljudi in pravo izbiro penine ali vina. Naj bo tudi tvoj zaključek leta krasen in nepozabljiv.

Zapis je nastal v sodelovanju z vinsko kletjo Puklavec Family Wines in ob kozarcu rožnate Muškatne penine iz linije Jeruzalem Ormož.

PREV

Kako ujeti umetnost uživanja življenja

LEAVE A COMMENT