Tjaša sredi puščave

Na klepetu – @tjasha

Tjašo sem spoznala po naključju in prek instagrama. Pred nekaj leti, tik po njeni selitvi v Dubaj, sem ji v zasebno sporočilo poslala vabilo na kavo. Dobili sva se v ljubljanskem Tozdu, za tisto mizo ob oknu, in padli v eno od najinih kasnejših dolgih debat. Vmes se je zgodilo ogromno stvari, med drugim tudi Tjašina vrnitev v Ljubljano, tisoče nanizanih spominov s potovanj in eno krasno prijateljstvo, ki napoveduje fino prihodnost.

Tjaša flatlay
Tjašini trenutki razvajanja

Intro

S Tjašo sva se zadnja leta dobivali, če je le imela čas, ko je prišla na obisk v Slovenijo. Ko enkrat živiš v tujini in prideš občasno domov, je časa za srečanja vedno premalo. Zato sem bila vsakič posebej blazno vesela in hvaležna, če je nekaj dragocenega časa namenila tudi najinim pogovorom.

Tjaša je izredno zanimiva ženska, ki v sebi, poleg očitnih krasnih fotografij na svojem gramu, skozi katere lovi življenjske trenutke, skriva nešteto finih iztočnic za zanimive pogovore. Popotnica, fotografinja, ljubiteljica kave in rogljičkov, kraljica flatlay fotk (kot jo je poimenovala Maša), žena, prijateljica in … ena od tistih mojih girl crushov, o katerih sem enkrat že pisala.

Če Tjašo že dalj časa spremljaš prek grama, potem verjetno veš, da je bila prva Slovenka, ki je s svojimi fotkami dobesedno “zlomila” instagram. Že leta nazaj, ko je bil gram poln naših slabo postavljenih fotk, ki so jih prekrivali najbolj oranžni filtri, je Tjašo opazil sam Instagram in jo v nekem trenutku tudi predlagal svojim uporabnikom. O tem so se davnega leta 2013, ko je Tjaša nosila še svoj dekliški priimek, razpisali tudi v slovenski ediciji revije Elle.

O tem in še marsičem drugem sva poklepetali v letošnjem prvem klepetu, ki napoveduje krasen začetek nove sezone finih debat z zanimivimi sogovorniki.

Tjaša, začniva na začetku. Če te vprašam, kdo si … kako bi se opisala?

Uf … najtežje vprašanje že takoj na začetku (smeh). Če povem po pravici, je Tjaša ena zelo simpl punca. Zdi se mi, da sem na trenutke že kar malo dolgočasna. Uživam v malenkostih in enostavnem življenju. Rada imam kavo, sonce, morje in fine ljudi.

Pred slabim mesecem sta se z možem Dinom po petih letih življenja v Dubaju vrnila domov. Kako se ponovno navajaš na Ljubljano in Slovenijo?

Mislila sem, da bo ta preskok nazaj v Ljubljano veliko težji. Pet let življenja v Dubaju ni kratka doba in na mesto sem se v tem času precej navezala. Spoznala sem veliko ljudi, ki so postali moji prijatelji. Ko sva se z Dinom preselila v Dubaj, nisva tam poznala nikogar in vesela sem, da sva stkala res lepa prijateljstva. Ampak, Ljubljana je moj, najin dom. Je mesto, ki mi je zlezlo pod kožo. Tukaj se počutim domače, mesto poznam, srečujem poznane ljudi. Poznam način življenja in težko me kakšna stvar preseneti. Vrnila sva se v domačo kulturo, poznano okolje in v tem se ta selitev razlikuje od tiste v Dubaj. Obe mesti imata svoje minuse in pluse, gotovo. Sva si pa vrnitve domov zelo želela in vesela sem, da sva zdaj doma.

Tjaša in flatlay

Včasih ljudje z odhodom in vrnitvijo opazimo stvari, ki jih tisti, ki v mestu živimo, ne opazimo. Katere stvari so se najbolj spremenile v teh petih letih?

Zdi se mi, da je Ljubljana v času moje “odsotnosti” postala bolj pisana. Všeč mi je, ko na sprehodu čez mesto lahko srečam veliko različnih ljudi. Čisto na novo pa cenim tudi to, kako visoka je kakovost življenja v Sloveniji. Tega se čisto premalo zavedamo. To, da si v dobih dveh urah lahko v Benetkah na kavi, je res neprecenljivo (in prav to sva naredili prvi petek v letu 2019, ko sva se skupaj z Mašo odpravile v Benetke, več o tem pa najdeš tukaj 0p. a.).

Kaj si najbolj pogrešala v Dubaju in kaj pogrešaš v Ljubljani?

Najbolj sem pogrešala družino in najbližje prijatelje. Še posebej v trenutku, ko je vlada Združenih arabskih emiratov blokirala dostop do skype video klicev in nam tako praktično onemogočila komunikacijo z družino (blokirani so bili tudi klici in video klici prek drugih aplikacij Whatsapp/Viber, Facebook, Instagram). Pogrešala sem naravo, svež zrak, pitno vodo … ja, tisto, ki priteče iz pipe, saj v Dubaju vse kupuješ v steklenicah. Stvari, ki se nam tukaj zdijo povsem normalne in si ne znamo predstavljati, kako bi zgledalo, če jih en dan ne bi bilo.

V Ljubljani pogrešam prijatelje iz Dubaja, toplo zimo in multikulturnost mesta.

Tjaša in Dino v Dubaju

V Dubaj sta odpotovala zaradi kariernih priložnosti. Kako je prišlo do odločitve in kako poteka takšna selitev na drugo stran sveta, v drugo kulturo?

Ja, res je, v Dubaj sva odšla zaradi karierne priložnosti, ki je prišla precej nepričakovano in prav tako se je zgodila najina odločitev. Nisva se pretirano dolgo časa ukvarjala s tem ali greva ali ne. V tistem trenutku se nama je to zdela izjemna priložnost, ki sva jo želela čim bolje izkoristiti.

Selitev je potekala po vrstem redu, ki ga dejansko zahteva uradni postopek države, v katero sva se selila. Torej v najboljšem primeru (tako je bilo tudi pri naju) te v novi državi čaka zaposlitev ter posledično s tem tudi delovna in bivalna viza, ki ti jo zagotovi delodajalec. Brez tega lahko v Dubaju kot Slovenec ostaneš le 90 dni. Seveda so primeri, ko ljudje v Dubaj pripotujejo na turistični vizi in si v času 90. dni uredijo in poiščejo zaposlitev. To seveda ni nemogoče, je pa precej rizično, saj je konkurenca na trgu dela res visoka.

Seveda vsemu temu sledijo še ostale tehnikalije, ki jih za seboj prinese selitev. Urejanje dokumentov, iskanje stanovanja, kupovanje pohištva in gospodinjskih aparatov. V Dubaju je večina stanovanj, ki se oddajajo, neopremljenih. Potrebno je opraviti vozniški izpit, ker slovenski tam ni veljaven. In še en kup malenkosti, ki vzamejo veliko časa in energije.

Dubaj
Tjašin dubajski dom
Dubajski fini placi

Tvoje uokvirjene trenutke spremljam že nekaj let in eden od prvih spominov, ko pomislim nate, so tisti rdeči Hunter škornji, ki si jih nosila na svoj poročni dan. Kako bi opisala svoj stil?

Haha, tisti rdeči Hunter škornji so v hiši mojih staršev, spakirani v kakšno od škatel, ki sva jih pred selitvijo pospravila in je še nisem odprla. Moj osebni stil se je, morda tudi z vplivom Dubaja, v zadnjih letih zelo spremenil. Predvsem je postal bolj minimalističen in bolj preprost. Barve so skorajda izginile iz moje omare, saj v njej prevladujejo beli, sivi in pastelni odtenki. Moj najljubši outfit pa so definitivno dobre kavbojke, bel t-shirt in Vans superge. Predvsem pa sem se naučila tudi to, da je manj definitivno več!

Svoje življenje izražaš skozi fotografijo. Od kod črpaš ideje in navdihe?

Zelo enostavno, ideje črpam iz preprostih, vsakodnevnih stvari.

Kateri so tisti trenutki, ki jih navadno loviš v objektiv svojega telefona in jih deliš s svojimi sledilci?

Tukaj se bom navezala na zgornji odgovor. Predvsem zelo rada delim malenkosti, ki so del mojega življenja. Pa naj bo to dobra kava ali rože, ki sem si jih kupila na tržnici ali pa dober kozmetični izdelek. Jaz svoj instagram še vedno nekako dojemam kot vizualnih dnevnik mojih najljubših stvari.

Tjaša flatlay

Prek instagrama z nami deliš vpogled v svoje življenje. Bila si ena prvih slovenskih uporabnic, ki je dosegla visoke številke sledilcev in bila opažena tudi s strani Instagrama. Kako gledaš na to platformo, kje se skrivajo dobre in slabe strani “grama”?

Ja, res je. Ko sem jaz začela z Instagramom je bila to nova in drugačna aplikacija, ki je bila v prvi vrsti na začetku namenjena predvsem fotografom, ki so na njej objavljali svoje fotografije. Instagram je meni vedno predstavljal nek velik oblak navdiha.

Danes pa je to čisto neka druga aplikacija, predvsem namenjena oglaševanju in jaz vedno pravim, da je cena tvojega kvadratka vredna oziroma sorazmerna s številom tvojih sledilcev. Če je nekoč enostranski oglas v časopisu stal toliko in toliko, danes kvadratek, ki ga predstavlja tvoja fotografija na tvojem profilu, stane toliko in toliko, odvisno od števila tvojih sledilcev in njihove vpletenosti v tvoje objave.

Kar ni nujno slabo. Je pa vsekakor Instagram zašel v povsem drugačno smer, kot bi si jaz morda želela. Kljub temu, da ne bom preveč pljuvala v svojo lastno skledo. Instagram mi je dal veliko in prinesel mi je veliko priložnosti, ki jih morda nikoli ne bi imela, če svojega dela ne bi objavljala na tej platformi. Še vedno ga dojemam kot svoj portfolio, skozi katerega sem dobila priložnost sodelovati na različnih projektih in z različnimi (svetovnimi) blagovnimi znamkami.

Dubaj igra senc

V Dubaju si sodelovala s številnimi globalnimi znamkami, ne le kot digitalna vplivnica, temveč tudi kot snovalka njihovih digitalnih vsebin. Nam lahko zaupaš, kako je prišlo do sodelovanj in kateri projekt ti je še posebej pri srcu?

Res je in tukaj lahko kar nadaljujem z mislimi iz prejšnjega odgovora. V Dubaju sem imela to izredno priložnost, da sem prek Instagrama oziroma zaradi Instagrama in svojega dela, dobila priložnost sodelovati s kar z nekaj znamkami. V zadnjem obdobju življenja v Dubaju sem z znamkami sodelovala tudi kot snovalka oziroma ustvarjalka njihovih vizualnih vsebin.

Težko izberem en projekt, ki bi izstopal. Sem pa izredno ponosna na sodelovanja, ki sem jih uspešno speljala za znamke kot so Ikea, Bang&Olufsen, Apple, Qatar Airways, Ritz Carlton, Namshi, Chloe, Clinique in drugimi. Dobila sem tudi nekaj priložnosti, ki so me odpeljale na fine destinacije, kot sta Zanzibar in Filipini.

Tjaša in flatlay

Tudi pri nas se vse več podjetij odloča in v svoje marketinške kampanje vključuje digitalne vplivneže. Zdi se mi, da je praktično čez noč “zrastlo” ogromno vplivnežev, ki se, eni bolj drugi manj, uspešno predstavljajo skozi blagovne znamke, ki jih izberejo za svoje digitalne mnenjske vodje. Znimivo je, da v Dubaju digitalni vplivnež lahko “dela” z znamkami le, če prej plača tudi državi. Kako to zgleda in kaj to pomeni?

Res je. V Dubaju digitalni vplivnež lahko sodeluje z različnimi znamkami samo pod pogojem, da ima “influencer licence”. To pomeni, da si mora najprej urediti “trade licence”, ki ga pridobi od države. Ta licenca mu omogoča, da sploh lahko opravlja delo. Nato potrebuje še “influencer licence”, ki mu omogoča sodelovanje z blagovnimi znamkami in posledično objavljanje ter seveda izstavljanje fee-ja znamkam.

Še vedno sem prepričana, da so to licenco uvedli zaradi dodatnega zaslužka države, saj v Dubaju ni davkov in država tako služi predvsem na takšne, inovativnejše načine in predvsem na plečih tujcev, seveda.

Letna cena takšne licence v Dubaju je 7 tisoč evrov letno, vanjo pa seveda ni vključeno zdravstveno zavarovanje, ki si ga mora posameznik plačati posebej.

Tjaša Džafić

Misliš, da je s tem v sam “sistem” vnešen red ali gre tukaj bolj za nadzor?

Mislim, da gre tukaj predvsem za zaslužek države in seveda nadzor nad vsemi digitalnimi vplivneži, ki jih je zaradi velikosti trga v Dubaju še toliko več. Tudi v Dubaju so praktično čez noč zrastli številni, podobno kot drugod po svetu. Gre za dokaj nov sistem, ki pa je trenutno še dokaj slabo nadzorovan.

Iskreno se sama bolj nagibam k temu, da bi bilo potrebno postaviti okvir na področju “influencer marketinga”. Pa naj gre v sklop obstoječe zakonodaje ali kot dodatek k zakonom, ki pokrivajo to področje. Mislim tudi, da bi morale biti vsebine, ki sodijo pod plačano sodelovanje vplivneža z blagovno znamko, posebej označene. To je še vedno precejšen tabu, tako v Sloveniji kot Dubaju. Kot bi bilo ljudi sram povedati, da so za svoje delo plačani. Zanimivo bi bilo raziskati, zakaj prihaja do tega.

Tjaša in flatlay potonke

Še ena zanimiva stvar, ki si mi jo omenila na eni od najinih vedno top srečanj ob kavi: v Dubaju te kaznujejo, če prek digitalnih kanalov “trolaš”, objavljaš ljudi, ki jih posnameš na ulici … Kako je s tem?

Moramo vedeti, da je Dubaj absolutna monarhija in še vedno precej konzervativna država, ki s svojimi zakoni in pravili še vedno poskuša nadzorovati vse vidike posameznikovega življenja ali družbe nasploh.

To pomeni, da obstaja tudi zakon, ki omejuje objavljanje na družabnih omrežjih. Na primer na svojih kanalih ne smeš kar tako brezveze objavljati ljudi (na primer snemati ljudi, ko se sprehajaš po ulici), negativno pisati čez vlado ali ZAE na splošno.

Prepovedano je tudi pošiljanje žaljivih ali negativnih vsebin prek aplikacij, kot je recimo Whatsapp. Tudi, če gre za zasebne pogovore, ker te sogovornik, ki si ga užalil, lahko prijavi policiji, ki takšno razžalitev lahko kaznuje tudi z zaporno kaznijo.

Tjaša in njene kavice

Pravkar smo vstopili v novo leto. Česa si želiš in kakšni so tvoji načrti? Kaj se skriva na tvoji bucket listi za leto 2019?

Predvsem si želim vzeti več časa za branje dobrih knjig in za potovanja. Ne sodim sicer med ljudi, ki vse stvari v življenju načrtujejo. Vsako leto je moj moto preprosto – be good and do good! Tega se želim držati tudi v tem letu.

Na katero vprašanje, ki ga v takšnih pogovorih še nisi prejela, bi želela odgovoriti?

Morda že to, da se pri razmišljanju o vprašanjih, ne omejujejo (smeh). Rada delim izkušnje, ki se dotikajo strahu pred neznanim in selitvami v tujino. Verjamem, da bi prav vsak od nas moral enkrat v življenju preseliti v tujino in izkusiti takšno, drugačno življenje. Ali vsaj odpotovati na kakšno daljše potovanje.

Neizmerno sem hvaležna za vse te izkušnje, ki sta mi jih dala tujina in življenje v drugačni kulturi. Že samo dejstvo izpostavljenosti drugačnim običajem, kulturam, veroizpovedi, jeziku, navadam in kulinariki je odlična priložnost za razširitev lastnega duha in znanja. Človek postane bolj odprt. Hkrati pa takšna selitev prinese tudi spoznanje, kako lepo nam je v Sloveniji in kako to resnično premalo cenimo.

Tjaša in Dubaj

V času, ko te ni bilo, je v Ljubljani zrastlo kar nekaj prikupnih prostorov za druženja (no, na žalost se jih je veliko tudi zaprlo). Kje se najraje zadržuješ?

Ker sem velika ljubiteljica dobre kave in rogljiča, je moj najljubši še vedno Cafetino v stari Ljubljani. Rada pa zaidem tudi v Kavarno Rog in Kavarno Moderna. Aja, pa tudi Magda na ljubljanski tržnici je prav en luštn plejs. Sem pa ravno v zadnjih parih dneh prav preko Instagrama odkrila kar nekaj novih spotov, tako da se že veselim, da jih obiščem.

Tvoja najljubša knjiga, film, podcast?

Evo, če omenim zadnje tri v vsaki kategoriji (na splošno najljubših nimam v nobeni kategoriji življenja smeh): knjiga When breath becomes air, ki jo je napisal Paul Kalanithi, film Gods own country, podcast Couples therapy (Casey Neistat + Candice Pool). Pa še serijo This is us bi dodala na listo.

Tjaša flatlay

Tvoje življenje je izredno dinamično. Kako poskrbiš, da loviš ravnotežje med delom, družino, prijatelji in časom, ki ga imaš le zase?

Ravnotežje lovim tako, da si vzamem čas, ki ga namenim le sebi. Tega sem se naučila v Dubaju, ko sem bila, predvsem na začetku, zelo veliko sama. Ugotovila sem, da mi to zelo ustreza. Rada sem v družbi ljudi, ampak potrebujem tudi čas zase. Takrat grem sama na kavo, kosilo ali pa kino. Če sem na primer cel konec tedna preživela z družino in prijatelji, potem bom gotovo en dan posvetila le sebi, si privoščila skok na kavo z mojim notebookom, v katerega pišem svoje tedenske opravke, to-do liste in podobno. Rada sem sama s seboj in v tišini.

Kakšni sta tvoja jutranja in večerna rutina?

Zjutraj vstajam precej zgodaj, okoli 6. ure, saj mi je zelo pomembno, da z Dinom skupaj pojeva zajtrk preden odide v službo. S tem ritualom sva začela v Dubaju in ga nadaljujeva tudi v Ljubljani. Ko on odide, pa v roke najprej vzamem telefon, na brzino prebrskam svoja družabna omrežja in preletim e-pošto. Nato sledi moja jutranja nega obraza, umivanje zob in tuš. Ko se enkrat malo spravim k sebi, kar pomeni, da se tudi oblečem in uredim, kot da bi dejansko odšla v službo oziroma v pisarno, pa se zares usedem za računalnik in najprej odgovorim na vse mejle, grem čez svoje “to do liste” in si vsaj približno organiziram svoj dan.

Ker sem trenutno šele en mesec v Ljubljani, je ta moja jutranja rutina malce drugačna, kot tista, ki sem jo sicer imela še pred kratkim v Dubaju. Tam sem imela običajno dopoldanske sestanke z naročniki in strankami, fotografiranja, vsemu temu pa je nato sledilo načrtovanje in obdelava vsebin. Občasno sem imela tudi delavnice, zato sem del dneva namenila tudi pripravi vsebin za takšen tip dogodka.

Tudi pri večerni rutini sem trenutno še v fazi formiranja in prilagajanja novemu okolju in urniku. Podobno kot zjutraj mi je tudi popoldan pomembno, da z možem skupaj pojeva pozno kosilo ali večerjo. Ker že dobrih pet let živiva brez televizije, se med večerjo pogovarjava o tem, kakšen dan je za nama. Sledi branje kakšne fine revije, ogled nadaljevanke, morda zanimivih youtube videov, poslušanje podcastov … zares je vse odvisno od dneva.

Dan zaključim s tušem, večerno nego obraza, ki skorajda vsak dan vključuje tudi kakšno od sproščujočih mask, pranje zob in spanje. V postelji sem zgodaj, proti sanjam pa drvim že okoli 21.30 ure.

Pri rutinah se še malo lovim, si pa vanje želim vključiti tudi dnevno televadbo, jogo in dolge sprehode.

Tjaša in njena kavica

Tjašo lahko spremljaš na Instagramu.

Fotografije, ki so objavljene v tem zapisu, so seveda Tjašine.

Post Tags:
PREV

Enodnevni skok v Benetke

NEXT

Vse o mojih frustracijah

LEAVE A COMMENT