Stoja na glavi

Zakaj se je fino postavljati na glavo

Kaj? Stoja na glavi? Ni šans.

Najprej razčistimo. Stoja na glavi ali sirsasana je ena od najbolj priljubljenih asan v jogi. Spomnim se, ko sem jo prvič videla v eni knjigi o jogi, ki sem si jo zaželela za rojstni dan. Bila sem sredi burnih najstniških let in se mi je zdelo fino, da bi začela jogirati. Starša sta mi kupila knjigo in na samem začetku, na strani 15, je bila stoja na glavi. Zdelo se mi je noro, škandalozno. Kako naj človek začne jogirati, če se mora takoj postaviti na glavo. Mislim, ni šans. In z mojo jogo takrat ni bilo nič, knjiga pa je obležala v enem od predalov.

Leta kasneje, ko sem se z jogo ponovno srečala, sva se spet srečali tudi jaz in stoja na glavi. Stoja na glavi je pač del rednih jogijskih vadb. Bilo mi je neprijetno, bilo me je strah, mislila sem si, ko bom enkrat to naredila, bom pa največja carica na svetu. Zdelo se mi je pač, oh tako nemogoče. Dobri dve leti (ja, dve leti, ni zatipk) je trajalo, da sem učiteljici “dovolila”, da me je postavila na glavo. Ob steno. Zraven je stala še kolegica, ki je z mano hodila na jogo. Za vsak slučaj.

Tako se je začela moja izkušnja s stojami na glavi. No, na mojih urah joge so se do danes vsi moji učenci že na eni od prvih ur, če ne že na sploh prvi, postavili na glavo. O tem malo kasneje.

Stoja na glavi na solinah

Tako se je začela moja izkušnja s stojami na glavi. No, na mojih urah joge so se do danes vsi moji učenci že na eni od prvih ur, če ne že na sploh prvi, postavili na glavo. O tem malo kasneje.

Igriva stoja na glavi

Zakaj se sploh postaviti na glavo?

Stoja na glavi ni fotomoment. Priznam, velikokrat se slikam, ko se postavim na glavo in blazno rada objavim fotke. Všeč mi je, ko mi kdo reče, da se mu zdi noro, ko vidi to fotko. Najbolj pomembno pri vsem pa je, da vsakič znova slavim sebe. Premagan strah, ki je bil toliko časa moj najbolj zvesti spremljevalec.

Dejansko pa stoja na glavi ni čisto brezvezna stvar, ki jo počnemo “punce v leggicah, da se slikajo za Instagram” (kot prepogostokrat slišim od skeptičnih in duhovitih prijateljev). Jogijski guruji ji pravijo kralj asan. V jogi so tri asane, ki naj bi skrbele za vitalnost telesa in uma, z redno vadbo vseh treh pa naj bi si celo podaljševali življenje. No, stoja na glavi je ena od teh asan.

Stoja na glavi ima ogromno koristi: povečuje dotok krvi v možgane, odpravlja zaskrbljenost, anksioznost in nezbranost, zmanjšuje pritisk na hrbtenico, ki nastane, ko predolgo časa sedimo. Ko smo obrnjeni na glavo, se dejansko obrne tudi krvni tok v nogah in naših notranjih organih, teža trebušnih organov na prepono spodbuja globoke izdihe, s tem pa se iz pljuč izloči večja količina ogljikovega dioksida, strupov in bakterij. Med izvajanjem te asane krepimo zgornji del telesa, ramenski obroč in zgornji del hrbtenice. Ko asano držimo, je napeto celo telo, delujejo praktično vse mišice v telesu.

Na glavo vsak dan!

Prav zaradi moje izkušnje s to asano in poti, ki sem jo morala prehoditi do prve prave sirsasane, danes stojo na glavi delamo na naši vsaki uri dinamične vinyasa joge. Tudi prvi. Brez skrbi, nikogar ne silim, je pa res, da so se do danes na prvi uri obrnili na glavo prav vsi. In to je resnično noro dober občutek. Premagati zmedenost, občutke strahu in tesnobe. Najlepši občutek je, ko vidiš nekoga, ki vse to premaga in se prvič samostojno dvigne na glavo. In tisto veselje po prvi sirsasani. Noro. Se spomniš? Jaz sem za ta korak potrebovala skoraj dve leti.

In v tem je lepota joge. Nikoli nisi prestar, nikoli ni prepozno, vedno je lahko pravi trenutek, če se seveda poklopijo vse spremenljivke. Na primer tista, da se dejansko spraviš na uro joge.

V Indiji se jogiji v stojo na glavi postavljajo vsak dan za 10, celo 20 minut. Asana jim predstavlja meditativen položaj. No, jaz jo naredim skoraj vsak dan, večinoma med delom, ko izgubim fokus in mi misli odplavajo med kakšne rajske plaže namesto med pisanje besedil za naročnike. S stojo na glavi se koncentracija izboljša in spet se lahko vrnem med pisanje.

Do stoje na glavi imam ogromno spoštovanja in prav je, da ga ima vsak vadeči. Gre za pozo, ki je v nasprotju z našim siceršnjim gibanjem, padci so lahko boleči (iz prve roke). Zato se je ne lotevaj sam, brez nadzora nekoga, ki asano pozna in te zna pravilno spraviti v in iz položaja. Tudi youtube tutorials naj služijo takrat, ko boš prvo izkušnjo v “varnem” in zanesljivem okolju že izkusil.

Življenje na glavo je fajn!

Če bi mi pred leti kdo rekel, da bom uživala v trenutkih, ko bom postavljena na glavo, bi ga vprašala na čem je. Danes se veselim poti, ki sem jo prehodila in ji v zadnjih dneh dodala še en mejnik. Pred kratkim sem pri krasni Mini in v mojem drugem domu, No stress centru, kjer potekajo tudi naše ure dinamične vinyasa joge, opravila še en učiteljski tečaj. Tokrat za aerial jogo ali jogo v zraku. To je tista oblika joge, ki se jo izvaja na hamaki oziroma posebni tkanini, obešeni s stropa. Hja, tako sem še več časa v zraku ali z glavo navzdol. In ti povem, odlično je, a več o tem v eni od prihajajočih objav.

Post Tags:
PREV

Oh, ti stereotipi o jogi

NEXT

Nazaj k naravi in z jogo v mestni park

LEAVE A COMMENT