Philipsov PowerPro Aqua 3v1

V nenehnem iskanju iskric radosti

V današnji zapis bom vpletla nekaj stvari, ki zadnje čase lovijo moje misli: dojemanje pomembnosti mojega časa, umirjanje mojih občasnih “OCD nagnenj” (ali po domače obsesivno-kompulzivnih motenj), vsakodnevno iskanje isker radosti in ustvarjanje novega doma.

Kot nalašč sem v tem času dobila še priložnost, da se “poigram” s Philipsovim brezžičnim sesalnikom PowerPro Aqua 3v1, ki se prav prikupno dotakne prav vsake od zgoraj naštetih. A o tem nekoliko kasneje.

Philips power pro aqua 3v1

Čas je valuta, ki jo moramo postaviti v središče

Čas je najbolj dragoceni valuta in prav vsak od nas jo ima na voljo v omejeni količini. Odločitev, kako in za katere stvari bomo svoj čas porabljali, je odvisna od vsakega posameznika. Časa si ne moreš pridelati ali zaslužiti za nazaj. Ko gre enkrat mimo, ga ni.

Zato je zame upravljanje s svojim časom zelo pomembno. Od nekdaj sem bila do svojega časa zaščitniška in to se je največkrat pokazalo takrat, ko sem čakala na dogovorjena srečanja in se soočala z meni zelo tujim konceptom serijskega zamujanja. Ne maram občutka, da nekdo ne ceni svojega in zato posledično tudi mojega časa.

Pri meni čas teče v dveh linijah: prva je tista, ko sem aktivna, ko ne morem biti pri miru in mi hitro postane dolgčas, če se mi ne “dogaja”. Druga linija je lena. Takrat si vzamem čas za sprostitev, občasno to lahko pomeni tudi celodnevno binge gledanje netlixovih serij. Učim se, da to počnem brez slabe vesti.

S svojim časom upravljam tudi skozi rutine, s katerimi ne prihranim le na času, ampak tudi na sprejemanju dodatnih odločitev v dnevu. Se spomniš, kako je bil pokojni Steve Jobs vsak dan enako oblečen? Predstavljaj si, koliko pomembnih odločitev je Jobs sprejemal vsak dan svojega življenja. Odločitev, kaj bi oblekel, je enostavno črtal iz svojega vsakdana. Vsekakor ne mislim, da sem Steve Jobs, ampak podobno kot on tudi jaz delujem skozi rutine. Jutranje sem ujela v pdf priročnik, ki ga prejme vsak novi naročnik mojih e-novičk (skoči na povezavo in se prijavi, če pa si že, pa pobrskaj v svojem nabiralniku, kjer te že čaka – poslala sem ga januarja).

Podobno rutino imam tudi za pospravljanje doma. Določene stvari uredim vsak dan, nekatere enkrat na teden. Učinkovito, hitro in brez pretirane izgube časa.

philips power pro aqua 3v1

Moje majhne obsesivnosti

Verjamem, da ima vsak od nas svojo obesivno posebnost. Tisto majhno stvar, ki nam gre na živce in jo absolutno moramo takoj rešiti in eliminirati. Pri meni so to tisti rdeči krogci, ki se pojavijo na telefonu in računalniku, ko prileti novo e-sporočilo ali opozorilo na kakšni od mobilnih aplikacij. Prav zato sem pred časom večino “notifications” umaknila, aplikacijo za e-pošto pa na telefonu postavila čisto na konec. Tako moram res posebej pomisliti in skočiti pogledati, ali me v predalu čaka novo sporočilo.

No, tudi zaspati ne morem, če imam na primer v umivalniku umazano posodo ali pretirano prašna tla (po stanovanju rada hodim bosa in misel na to, da hodim po prašnih tleh, me ne bo pustila mirno zaspati). Če zjutraj za seboj ne pospravim kuhinje, ne morem začeti z delom. In moja kuhinja zjutraj je poseben primer. Skoraj vsako jutro (hello, jutranje rutine) si pripravim isti zajtrk – proteinski čokoladni shake. Vanj zamešam en kup reči, med drugim tudi jedilno žlico kosmičev, ki jih imam v veliki stekleni posodi. Praktično vsak dan raztresem del kosmičev po pultu in tleh. Neverjetno, ampak to je ena od tistih stvari, ki se mi nenehno dogaja in očitno na to nimam vpliva. Poskušala sem že vse. Po naravi nisem štorasta, ampak to jutranje lovljenje kosmičev mi je čista neznanka. Seveda temu nujno sledi brisanje, pobiranje kosmičev po tleh, s štedilnika in … omg včasih so povsod.

To je le nekaj motenj, s katerimi sem se že praktično spoprijateljila in so postale bistveno bolj “obvladljive”.

Iskrice radosti

Verjetno ga med nami ni junaka, ki še ni slišal za Marie Kondo in njeno filozofijo “sparks of joy“, s katero osvaja svet in prek serije na Netflixu prihaja tudi v naše domove. Marie pravi, da moramo v življenju obdržati le tiste stvari, ki v nas vzbujajo radost. Vsem drugim se zahvalimo za družbo in se od njih poslovimo.

Minimalizem mi je bil vedno všeč in občudujem ljudi, ki imajo manj reči in znajo iz njih ustvariti veliko. Pred štirimi meseci sem se po štirih letih bivanja v enem stanovanju preselila v drugega. Prijetno presenečenje se je zgodilo ob pakiranju, ko sem ugotovila, da imam zelo malo stvari, od katerih sem se poslovila. V štirih letih se jih je nabralo za dve Ikea vreči.

Pred dobrim tednom sem končno dobila tudi večjo omaro, ki sem jo čakala mesece. Cel konec tedna sem namenila urejanju oblek in ostalih stvari, ki sem jih pospravila vanjo. Nekatere reči sem zložila po Mariejinem načinu in s tem pridobila na prostoru.

Moj dom ni velik in pomembno je, da je vsaka stvar na svojem mestu, sicer imam okoli sebe zmedo in kaos, ki se hitro prenese tudi na moje razpoloženje. Ker največ časa preživim doma, od koder tudi delam, mi urejen prostor še toliko bolj pomeni.

V raziskavi, ki so jo leta 2011 opravili na prestižni ameriški univerzi Princeton, so odkrili povezavo med urejenim in pospravljenim prostorom ter našo sposobnostjo osredotočanja na delo (pa tudi miren počitek, seveda). Če delujemo v okolju, kjer je okoli nas preveč stvari, ki tekmujejo za našo pozornost, se bomo težko osredotočili na svoje delo ali zadolžitve. Pa naj gre za delovno mizo, pisarno ali, v mojem primeru, cel dom.

Urejeno okolje uredi tudi naše misli. Marie Kondo pravi, da se “življenje resnično začne šele takrat, ko svoj dom postavimo v red.

Philipsov sesalnik PowerPro Aqua 3v1 in Marie Kondo

Iz zapackanosti v uživanje ob pospravljanju in čiščenju

Moje obdobje pubertete je bilo zapackano, dobesedno. Dojemanje pospravljanja sobe sem zminimalizirala in poenostavila do te mere, da sem reči, ki jih je ob vstopu v mojo sobo videlo oko, enostavno vrgla na dno omare. Obleke, knjige, zvezke, karkoli se je pač našlo. Prišlo je tako daleč, da je moj oči enkrat resnično znorel in mi vse stvari, ki so bile nametane na dnu omare, vrgel ven, sredi sobe naredil kup in zahteval, da pospravim. Uporniško sem se zaklenila v svojo sobo in ignorirala njegovo trkanje po vratih.

Ko je oči na drugi strani vrat rekel (pre)pogosto izrečeni stavek: “Do tri štejem … če ne boš odprla vrat, jih bom s pantov snel,” se nisem premaknila in trmarila naprej. Res je štel, do tri in se zaletel v vrata, ki so dejansko počila ob strani, pri pantih. Polovica vrat je padla na tla, midva pa sva se vsak iz svoje strani šokirano spogledala. Naslednjih nekaj mesecev sem bila brez vrat in takrat sem verjetno prvič začutila, da se moram začeti ukvarjati s svojim dojemanjem pospravljanja.

Ko sem se preselila na svoje, sem bila v čiščenju in pospravljanju še vedno precej pubertetniška. Šele ob selitvi v London, ko sem živela s sestrično in prvič v življenju imela roommateko, sem se soočila s tem, da mi ni vseeno, kako me vidijo drugi. Vsak drugi teden sem prijela za sesalec, krpo za prah in kup eco čistil, in se lotila pospravljanja.

Pred nekaj leti sem naredila korak naprej. Spoznala sem krasno Darjo, ki je naslednja štiri leta vsaka dva tedna prišla k meni in mi pospravila dom. Tukaj sem združila pospravljen dom in dojemanje pomembnosti časa. V tistem času sem prvič zavestno začela spoznavati pomen časa. Za stvari, ki so mi ga kradle in za katere si nisem želela vzeti časa, sem našla “outsourcing”. Medtem ko je Darja vestno moj dom ponovno spravila v red, sem si jaz vzela čas za stvari, ki so me čakale na to-do listi. Ali pa sem vsakih 14 dni tiste tri ure vzela čas za razvajanje.

Ko sem se pred enim letom vrnila iz Balija je bila Darja zadnjič pri meni. Spomnim se, kako sem dober teden po vrnitvi, ko je v meni še divjal močen jetlag, čutila neverjetno željo po čiščenju in pospravljanju. Od takrat pa vse do danes enkrat na teden temeljito pospravim stanovanje. Sama in z veseljem. Ta čas je postal prijeten, doživljam ga skoraj kot meditacijo. Navadno si prižgem kakšen fajn podcast ali glasbo, ki mi v tistem trenutku paše in v slabih dveh urah imam povsem čist dom. In mirno dušo in glavo.

Philips PowerPro Aqua 3v1

Zgodba o sesalniku

Pred nekaj tedni sem dobila zanimivo vabilo k testiranju Philipsovega brezžičnega sesalnika PowerPro Aqua 3v1. Priznam, najprej sem bila precej skeptična in sem se težko videla v vlogi preizkuševalke. Potem sem se sprehodila skozi svoj vsakdan in dojemanje reda, urejenega doma in svojega osebnega razvoja na področju pospravljanja, skozi katerega sem te pravkar pripeljala.

Sprejela sem izziv in kmalu sem ugotovila, da s Pablom (ne vem, ampak jaz vsak gospodinjski aparat poimenujem in to vedno z moškim imenom, navadno španskim … imam Joseja – blender, pa Pedra – moj fotoaparat, …) obkljukam vse štiri teme današnjega zapisa.

Najprej čas. Ko sem prvič pritisnila na Pablov gumb, sem bila prijetno presenečena nad blazno “gibljivostjo” sesalca. Roka ga enostavno vodi po prostoru in spodnji del sesalca lepo sledi premikom. Veliko hitreje posesam svoje stanovanje tudi, ker me pri tem ne ovira žica in mi vmes ni treba za seboj vleči sesalca in med pospravljanjem iskati najbolj optimalno vtičnico za naslednji del prostora, ki čaka na sesanje. Lahko se sliši smešno, ampak ta del mi je top. Še ena krasna stvar je njegov zvok. Ko sem ga prvič prižgala, se mi je zdel glasen, potem pa sem zvok primerjala z mojim (zdaj ugotavljam precej bednim) sesalcem in ugotovila, da Philipsov ni ravno tišji, ima pa precej prijetnejši zvok.

Všeč mi je tudi njegova priročnost in to dobesedna priročnost. Philipsov PowerPro Aqua 3v1 je sestavljen iz večjega dela z ročajem, ki omogoča hitrejše čiščenje tudi tistih težje dostopnih delov stanovanja (kote se krasno lovi z res lepo vrtljivo glavo sesalca), motor sesalca pa se skriva v ročnem sesalcu, ki se ga enostavno lahko sname in uporabi za hitro čiščenje manjših packarij. Se spomniš tistih mojih vsakodnevno raztresenih kosmičev? Nikoli jih nisem posesala s sesalcem, ker se mi ga enostavno ni dalo vleči iz omare, vključiti v vtičnico, posesati in pospraviti nazaj. Too much dela. S Philipsovim PowerPro Aqua 3v1 preskočim dva koraka in praktično v enem zamahu pospravim jutranjo nerodnost.

Še ena stvar je fina, kombinacija sesanja in mokrega pomivanja v enem. Ko čistim kopalnico, vedno najprej posesam tla, ker se sicer prah ob stiku z vodo vedno spremeni v “nesesljivo” gmoto, ki nato od mene zahteva dodano delo in skoraj nujno ročno pomivanje tal (to je še ena v vrsti OCD motenj ;). Philipsov PowerPro 3v1 ima možnost mokrega pomivanja, kar pomeni, da lahko v enem zamahu posesa prah in “popije” tekočino. Nekaj tednov nazaj je moj blender Jose ob pripravi domačega mandljevega mleka pobesnel. Morda je bila težava v višji hitrosti, gotovo pa sem tudi jaz pokrov premalo potisnila na posodo. Med mešanjem je sila blenderja v zrak potisnila pokrov, koščki mandljev in voda pa so mi prekrili velik del kuhinje in se znašli celo na tleh pisarne, ki jo od blenderja ločijo vsak trije metri. To se mi še ni zgodilo. Katastrofa. Naslednje pol ure sem porabila za pobiranje mandljev in čiščenje stene, tal in spodnjega dela kuhinjske omarice. Kako krasno bi bilo, če bi takrat imela Pabla že doma. Hm, zdaj bom gotovo priklicala še kakšno podobno situacijo ne? 😉

Še ena stvar se mi je zgodila, ko sem Pabla prvič prižgala in ga res na hitro sprehodila po stanovanju. Ko sem zaključila sesanje, ki ni trajalo dlje kot pet minut, sem z grozo v očeh videla koliko nesnage je dejansko pobral v posodo za prah. Ko že misliš, da imaš kar čisto stanovanje, potem pa doživiš razsvetljenje posebne vrste.

Pablo je zaradi svoje oblike tudi veliko lepše “spravljiv” v mojo novo omaro. Nad tem bi bila verjetno prijetno presenečena tudi Marie Kondo. Je pa tudi res, da se s svojo turkizno barvo lepo poda tudi k moji joga podlogi, zato ga navadno kar pustim na prostem.

Če bi me kdo pred leti vprašal ali bom kdaj uživala v čiščenju in pospravljenju, bi ga verjetno čukasto pogledala. Danes mi ta čas predstavlja enega od načinov ustvarjanja in dihanja s prostorom, ki mi je pomemben – moj dom. Pomembno mi je, da je čist, pospravljen, da so stvari na svojem mestu. Na veliko reči v življenju nimamo vpliva, lahko pa vplivamo na to, v kakšnem neredu ali redu živimo. Če sem prvi del življenja blestela v neredu, si želim v drugem delu aktivno oblikovati dom v mojo malo, pospravljeno in čisto, oazo.

Zapis je nastal v sodelovanju s Philips Slovenija.

PREV

Vse o mojih frustracijah

NEXT

Zakaj mi pod tušem družbo dela evkaliptus

LEAVE A COMMENT