Vodič po ajurvedi

Z ajurvedo sem se podrobneje srečala pred dvema letoma, ko sem opravljala mednarodni izpit za učiteljico joge. Predavanja so vključevala tudi obisk ajurvedskega zdravnika, ki je z nami delil zanimive informacije o tej starodavni modrosti. Kdo ve, morda kakšno od njenih zapovedi oziroma ritualov že uporabljaš v svojem življenju, pa tega še ne veš.

Kaj je ajurveda?

Ajurvedo sestavljata dve sanskrtski besedi, in sicer: ayur, ki pomeni življenje in veda, ki pomeni znanost oziroma znanje. Ajurveda je znanost o zdravem načinu življenja ter ohranjanju njegove kakovosti in dolgoživosti. Ajurveda je najstarejša holistična znanost, ki se je pred pet tisoč leti razvila v dolini reke Ind. Skozi stoletja je skozi ustno izročilo prehajala iz roda v rod, dokler ni bila okoli leta 1.700 p. n. št. zapisana v Knjigo modrosti. Gre prav za enega od najstarejših zapisov v zgodovini človeštva nasploh.

Ajurveda je torej znanost o zdravem načinu življenja, ki se ga dosega skozi načine iskanja ravnotežja med telesom in umom. Zajema zdravstvene, duhovne, psihološke in filozofske vidike, vse skupaj pa je osredotočeno na iskanje vseživljenjskega dobrega počutja.

Razvoj ajurvede

Prvo šolo ajurvede je leta 800 let p. n. št odprl Punarvasu Atreya. Slabo stoletje kasneje so njegovi učenci spisali prvo uradno ajurvedsko knjigo, v kateri so opisali prek 1.500 različnih rastlin in identificirali okoli 350 takšnih, ki se jih lahko uporablja v zdravstvene namene. V tem času je nastala tudi knjiga Susruta Sambita, ki še dandanes predstavlja osnovo sodobne (tudi zahodne) kirurgije.

Ajurvedino celovito razumevanje človeškega telesa je nastalo v času, ko se takratna družba še ni povsem zavedala dobrobiti ugotovitev, ob enem pa je znanost hitro postala zgled tudi okoliškim družbam. Prek Svilnate ceste se je glas ajurvede prek Kitajske razširil vse do današnje Indonezije. Nekoliko kasneje je ajurveda prek Perzije prišla tudi do Evrope, Egipta in na jugu pa celo do Somalije. Ajurvedska besedila so bila v kitajščino prvič prevedena že v 4. stoletju, od 7. stoletja naprej pa so kitajski zdravniki redno obiskovali izobraževanja v Indiji. Ajurveda je močan vpliv tako pustila v razvoju kitajske medicine in kasnejšem razvoju evropske medicine. Pomemben pečat je pustila tudi pri razvoju herbalogije.

Morda te ajurveda že spremlja, pa tega še ne veš

Danes je ajurveda razširjena in cenjena po vsem svetu. V zadnjem času so v porastu tudi nekatere ajurvedske veščine kot so suho krtačenje telesa, čiščenje jezika, samomasaža z olji in vlečenje olja. Tudi v kulinariki uporabljamo sestavine, ki so jih prepoznali začetniki ajurvede. Ena od takih je kurkuma oziroma kurkumine kapsule, ki imajo protivnetne dobrobiti, odlično se obnesejo kot antidepresivi, vsebujejo antioksidante in naj bi celo zavirale staranje. Ajurveda to začimbo uporablja vse od svojih začetkov.

Gotovo tudi ti uporabljaš kakšno od ajurvedskih načel, pa se tega niti ne zavedaš. Lep primer je sezonski jedilnik oziroma priprava sezonske in lokalne hrane. Pozimi gotovo ješ drugače kot poleti. Morda rad piješ zeliščni čaj, medititaš ali obiskuješ ure joge. Vse našteto izhaja iz ajurvede.

Krasna stvar pri ajurvedi je njena enostavnost. Ne spodbuja uporabe superživil, ne bo ti treba skočiti v šoping za najsodobnejšimi kuhinjskimi pripomočki, ne predvideva niti posebnih ali strogih diet. Ajurveda je obstajala preden so se razvile takšne miselnosti in izdelki. Začetniki ajurvede so uporabljali sestavine, ki so bile na dosegu njihovih rok in verjeli so, da ima hrana zdravstvene sposobnosti. Vsak obrok so obravnavali kot vsakodnevni recept za zdravo življenje.

Po navedbah ajurvede zdravje ne pride v obliki tablete ali predpisanega recepta, temveč iz uravnoteženega načina življenja. Slednjega je gotovo težje doseži kot spiti predpisano tableto ali drugo zdravilo, ki nam jih zahodni zdravniki tako zlahka delijo. Zahteva tudi osebno odgovornost in predanost, zato je na koncu veliko bolj učinkovita.

Kurkuma

Vsi smo enkratni, zato ni ene “tabletke” za vse

Eden od načel ajurvede je tudi v tem, da se skrivnost dobrega počutja skriva v edinstvenosti vsakega posameznika. Vsak od nas ima drugačen genetski zapis, življenjski stil, metabolizem, življenjsko prepričanje, osebne karakteristike in številne druge posebnosti, ki določajo naše zdravstvene, prehranske in nenazadnje življenjeske potrebe. Ajurveda pravi, da ni univerzalnega načina, ki bi vključeval posebnosti vsakega posameznika. To se morda sliši kot “doh itak”, ampak dejansko se je to dognanje razvijalo tisoče let. Zato danes temu lahko rečemo “doh itak”.

Ajurveda in sodobna medicina

Ajurveda vsekakor ni nadomestilo zahodne medicine in sodobni ajurvedski zdravniki tega absolutno ne spodbujajo. Ajurveda je lahko dopolnilo siceršnjim medicinskim smernicam. Osredotoča se na preventivo, medtem ko se zahodna medicina ukvarja predvsem z zdravljanjem simptomov bolezni in je nekoliko slabša v iskanju in odpravljanju vzrokov bolezni. Ajurveda stremi k zaviranju nastanka bolezni, zahodna medicina pa se ukvarja s posledicami bolezni, ko se ta že pojavi. Sodobna zahodna medicina je danes na vrhuncu zdravljenja akutnih bolezni ter pri tem uporablja sofisticirano in tehnološko dovršeno opremo. Kljub vsemu pa sodobna zahodna medicina dandanes ne kaže razumevanj medsebojnih povezanosti simptomov in vzrokov, zaradi katerih se določene bolezni pojavljajo. V tem delu ajurveda kaže boljše rezultate.

Ajurveda ugotavlja, da se naše fizično počutje odraža tudi na duševnem in obratno. V literaturi sem našla zanimiv primer: ajurvedski zdravnik pri osebi, ki ima težave z jetri preveri, če ima tudi težave z jezo (sej se spomnimo tistega reka “blazno mi greš na jetra”, ki je dejansko povezan z jezo). Če ima pacient težave s prekomerno težo, ga povpraša po morebitnih čustvenih zadržkih, ki se kopičijo v njem. Diagnoze se ne postavlja na način, ki ga poznamo pri delu zahodnih zdravnikov. Ajurvedski zdravnik se bo s pacientom pogovoril o otroštvu, prehranskih navadah, dnevnih rutinah in ga povprašal celo o sanjah. Ne osredotočajo se torej na težave, temveč odkrivajo vse spremenljivke, ki so morda doprinesle k nastanku posamezne zdravstvene težave. Nato pacientu ponudijo celovit holistični načrt, ki vključuje vse tri pomembne elemente: telo, misli in dušo.

Strgalo_za_jezik

Kaj pa doše?

Ajurveda temelji na naravni elementih, ki jih najdemo na našem planetu, elementih, ki jih vidimo, čutimo in slišimo: ogenj, voda, zemlja, zrak in eter. Ti elementi so prisotni v našem okolju in v nas samih, v naših telesih ter predstavljajo različne sestavine naših telesnih in umskih karatkeristik. Ogenj je seveda vroč in močan, voda je tekoča in hladna, zemlja je gosta in “prizemljena”, zrak pa je lahek in premikajoč. Eter je tisti del, ki ga sicer ne vidimo, ampak ga čutimo. Predstavlja našo intuicijo.

Ajurveda teh pet elementov uporablja pri razlaganju vseh vidikov posameznikovega fizičnega in umskega občutja. Vsak od nas se rodi z določeno količino teh elementov. Nekateri od nas imajo več elemeta vode, spet drugi imajo več ognja in tako naprej. Predstavljaj si, da je to podobno kot pri horoskopu, kjer se različna znamenja med seboj razlikujejo. Ajurveda pri prebiranju teh značilnosti sicer uporablja bistveno bolj znanstven pristop in je pri tem bolj oprijemljiva.

Teh pet elementov določa tudi tri doše: vato, pitto in kapho. Doše so biološke energijske sile, ki ustvarjajo fizično telo, določajo pogoje rasti in staranja, zdravja in bolezni. Navadno ena od treh doš prevladuje ter določa konstitucijo našega telesa ter razmerje med telesom in umom. Z razumevanjem posameznih navad, čustvenih odzivov na različne situacije in tip telesa se prilagaja številne stvari: od načina zdravljenja in izbire ajurvedskih ritualov pa vse do izbire tipa jogijske vadbe, ki kar najbolj ustreza posamezniku.

Krasni svet rutin

Dolgo sem bila mnenja, da so rutine nekaj slabega. Mislila sem, da imajo rutine le dolgočasni ljdje, ki si v življenju ne upajo spoznavati novih spoznanj. A skozi čas se je izkazalo, da mi prav rutine predstavljajo izredno pomemben vidik v vsakdanu. To se najbolj pokaže, ko grem na dopust ali za vikend skočim na obisk k mami, ki živi na obali. Navadno s seboj vzamem en kup hrane, blender in še kakšen kuhinjski pripomoček bi se najdel, pa celo goro “kopalničnih” pripomočkov. Res sem postala ena taka “high-maintenance” ženska. Včasih se odločim in vse pustim doma. Grem s tokom. Navadbo takrat postanem tečna, vse mi gre na živce in bistveno več energije in časa namenim iskanju stanja umirjenosti.

Zato sem pred časom sprejela odločitev, da sem pač človek rutin. Morda sem res dolgočasna, a rutine mi predstavljajo enostavno plovbo skozi dneve. Če samo pomislim, koliko odločitev moram sprejeti vsak dan, me ob misli, da bi vsako jutro znova in znova odkrivala načine za energičen začetek dneva ali fine nove zajtrk recepte, bi se mi verjetno zmešalo. Tako imam do podrobnosti izpiljene rutine in tri ali štiri recepte za zajtrk, ki jih vrtim glede na voljo in željo. Občasno se seveda še vedno lotim tudi kakšnega novega zajtrka, a sem s prvimi štirimi zelo zadovoljna.

Jutra začenjam s ščetkanjem zob, ki mu sledi čiščenje jezika. Nato na tešče spijem kapsulo probiotikov in kozarec tople vode, v katerega zamešam sok ene limone in žličko jabolčnega kisa. Potem se navadno vrnem v posteljo, na telefonu prižgem svojo Calm aplikacijo, kjer skozi voden program meditiram približno deset minut. Temu sledi zajtrk. Navadno si na hitro pripravim zeliščni čaj ali matcho in proteinski shake z arašidovim maslom. Zajtrk skoraj vsak dan, pa naj bo sreda ali nedelja, pojem v postelji. To je tisti trenutek, ko poskušam ujeti mirne trenutke, preden odprem telefon in e-poštni nabiralnik. Nato skočim v kopalnico in pred jutranjo prho naredim še suho krtačenje telesa. Delovni dan začnem približno eno uro in pol po tem, ko sem se zbudila.

Večerna rutina se začne z digitalnim detoxom. No, če sem iskrena, to mi ne uspe vsak dan. Telefon in računalnik poskušam izklopiti vsaj eno uro pred spanjem (mimogrede, tudi to prihaja iz ajurvede … no, ne sicer digitalni, saj tega pred stoletji niso poznali, ampak umirjanje brez nepotrebnih distrakcij). Pred večerno prho si ponovno suho skrtačim celo telo, nato sledi še ustna higiena: ščetkanje zob, nitkanje in čiščenje jezika. Nato odstranim ličila in si dobro umijem obraz. Dvakrat na teden si privoščim obrazno masko, ki jo pustim delovati čez noč. Iz škatlice vzamem silikonski ščitnik za zobe (jep, tudi jaz ponoči škrtam z zobmi in ščitnik je pač moj nujni nočni spremljevalec), skočim v posteljo in vzmamem v roke knjigo. No, ali pa prižgem Netflix in pogledam kakšen krajši film, serijo ali dokumentarec. Potem spet prižgem aplikacijo Calm in si izberem meditativno pravljico za lažji skok med sanje. Čisto zares. Navadno izberem tisto o sivkinih poljih v Provansi, ki jo z žametnim glasom prebira Stephen Fry (dolga je 16 minut in v pol leta je še nisem slišala do konca) ali pa zgodbo o kraljici Viktoriji (tudi te še nisem slišala do konca).

Del vsakodnevnih rutin so tudi ajurvedske veščine in od kar sem jih vpeljala v svoje življenje, se res odlično počutim.

Meditacija

Za konec

V kratkem nameravam obiskati ajurvedsko zdravnico. V zadnjih dveh letih sem svoj življenjski stil postavila na glavo in rada bi ugotovila, katere rutine, prehranske sestavine in oblike vadbe resnično koristijo mojemu telesu, značaju in umu. Novih spoznanj in odkrivanj se bom lotila precej celostno in o tem bom gotovo spisala enega ali več zapisov.

Post Tags:
PREV

Kako sem nepričakovano pristala in postala piarovka

NEXT

Nazaj k naravi in z jogo v mestni park

LEAVE A COMMENT