Nina Gaspari bel logo
Search
Kategorije zapisov
Zadnje objave
Vodič za pisanje dnevnika

Vodič za pisanje dnevnika

Danes ti predstavljam še eno krasno dnevno rutino, ki bi jo (po mojem skromnem mnenju) morala vključiti v svoje življenje. Če jo že poznaš, odlično. Če pa ti misel na pisanje dnevnika sproža mini napad panike, beri naprej.

Pisanje dnevnika ima veliko skupnega z meditacijo, zato sem obe temi združila v ta sklop zapisov. Če še nisi prebrala prejšnjih zapisov, si celoten meditacijski sklop, ki sem ga pripravila zate, prebereš tukaj. Preden skočiva v krasni svet pisanja dnevnika, pa še ena fina reč – danes bom vsem naročnikom e-novičk poslala e-knjižico, ki sem jo pripravila za zaključek sklopa o meditaciji in pisanju dnevnika. Gre za luštno popotnico v obe rutini in ti lahko pride prav, če se s tem srečuješ prvič. Če še nisi prijavljena na mesečni novičnik, skoči sem.

E-knjižica za meditacijo

Kako začeti s pisanjem dnevnika

Namen tega zapisa je v enostavnem prikazu, zakaj je pisanje dnevnika rutina, ki bi jo morala poznati tudi ti in kakšne koristi ima. Poleg tega bi ti rada na enostaven način pokazala, kako se te rutine lotili. Kako presekati blokado ali zmedo v mislih. Kako v tej rutini, tudi, če ti pisanje ni blizu, lahko najdeš udobnost.

Preden nadaljujeva, ti želim povedati še to: kot vsaka druga reč v življenju, ki se je lotiš na novo, tudi pisanje dnevnika zahteva vaju in čas. Skozi prakso in vztrajanje boš gotovo našla svoj način zapisovanja misli in pustila, da tvoja intuicija vodi pisalo po listu papirja. Pisanje dnevnika je edinstvena in zelo osebna praksa, ki si jo lahko prilagodiš po svojih željah in s tem razviješ svojevrsten način samoizražanja.

Vodič za pisanje dnevnika

Čeprav sem od nekdaj rada pisala, se mi je pisanje dnevnika vedno zdela ena navadna potrata časa. Skozi odraščanje sem se ga poskušala nekajkrat lotiti, a se ni “prijelo”. Med enim in drugim zapisom so včasih pretekla leta. Hitro se je zgodilo, da sem iz pisanja 9-letnice, ki govori o obisku babice in dedka, pa njunega kanarčka Ptička, ki je čivkal nad kuhinjsko mizo, skočila v prava najstniška leta uporniške pubertete, v katerih je moje glavno zanimanje prevzel sošolec Miha. Z dnevnikom sva bila kot tista znanca, ki se srečata vsakih nekaj let in si v dveh stavkih izmenjata vse “pomembne” reči, ki so se vmes zgodile. Nisem ga razumela. Ta tip pisanja mi je bil tuj in resnično si nisem predstavljala, zakaj bi se ga lotila.

Ne spomnim se, če sem kdaj posebej globoko premišljevala o tem, da bi bilo fino pisati stvari, ki se mi dogajajo v življenju in pomisliti na to, kako mi bo čez leta fino to prebirati za nazaj. Priznam, ni se mi zdelo tako blazno pomembno in verjetno bom čez 20 let veliko raje potovala po svetu, težila nečaku, če se pridno uči, kot prebirala svoje zapise iz pubertete.

Ok, o tem bi lahko govorila na dolgo in širiko, ampak dejstvo je naslednje – danes bova govorili o drugačnem načinu pisanja dnevnika. Takšnem, ki ima velik vpliv na izboljšanje tvojega mentalnega in, celo, fizičnega zdravja. Govorili bova o tipu pisanja, v katerem ne pišeš, kakšno vreme je danes, temveč, kaj se dogaja v tebi. Tak tip dnevnika tudi jaz pišem od konca lanskega poletja … in … mindblowing. Pisanje o težavah in izzivih, s katerimi se soočam, mi preverjeno zmanjšuje nivo stresa in ankcioznosti.

Preden nadaljujeva še eno nujno opozorilo: DNEVNIK JE TVOJ IN SAMO TVOJ. TUDI, ČE VANJ NE ZAPISUJEŠ INTIMNIH MISLI, GA LAHKO ODPRE SAMO TVOJA ROKA.

Vodič za pisanje dnevnika

Koristi pisanja dnevnika

Na temo koristi, ki jih redno pisanje prinaša v tvoje življenje, je bilo opravljenih en kup raziskav. A kljub temu za nekoga, ki se s tem srečuje prvič, ostaja klasično odprto vprašanje: kako naj začnem in o čem naj sploh pišem?

Različni ljudje pišejo dnevnike zaradi različnih namenov. Tudi vrste dnevnikov so različne. Jaz na primer pišem dva: enega imam za vsak dan in v njem so poleg pisane besede tudi čičke in čačke. Drugi dnevnik pa je moj dnevnik sanj. Vanj takoj zjutraj zapišem sanje, ki so se mi zgodile preteklo noč. Opisu sanj pa vedno dodam tudi občutke, ki sem jih v sanjah imela. Na primer: zadnjič sem sanjala, da sem imela po stanovanju mrtve ptiče. Poleg tega sem zapisala tudi, da mi je bilo grozno, da mi je šlo na bruhanje in da sem celo razmišljala, da moram zbežati in se najmanj odseliti. Kakšen je bil pomen mojih sanj, ne vem in v tem trenutku mi to niti ni tako pomembno. Bolj mi je pomembno, da s tem držim svojo rutino pisanja dnevnika. S pomenom sanj se moram še začeti ukvarjati (je na to-do listi).

Pisanje dnevnika ima več koristi, ki se vidno odražajo na duševnem zdravju, in sicer:

  1. zmanjševanje stresa: ko svoje misli, strahove in občutke zapišeš na list papirja, del bremena preneseš na papir. Učinek je zelo podoben tistemu, ko se zaupaš svoji prijateljici ali terapevtu. Z zapisom občutkov v dnevnik, skrbi postaviš izven sebe in na njih lahko gledaš nekoliko bolj objektivno. S tem dobiš občutek moči, da si ti tista, ki lahko upravljaš s svojimi strahovi, čustvi in občutki. To sem prvič zares občutila, ko sem bila jeseni v Amsterdamu. Skoči na ta zapis, kjer si lahko prebereš, kako mi je pisanje dnevnika pomagalo takrat;
  2. omogoča samorefleksijo: življenje včasih res prehitro teče in hitro se zgodi, da dnevi letijo mimo. Seveda temu sledi tudi dejstvo, da si vmes ne vzameš časa za premislek o tem, kaj se ti dogaja in kaj se dogaja okoli tebe. S pisanjem dnevnika dobiš možnost, da (figurativno) ustaviš  čas in si vzameš trenutek zase, za svoje občutke in čustva. Skozi pisanje dnevnika boš hitro opazila ponavljajoče vzorce v svojem obnašanju ali dojemanju situacij, kar je še posebej pomembno za tiste, ki v tebi sprožajo stres in ankcioznost. Ko svoje zapise prebereš nazaj, hitro opaziš, kaj v tvojem življenju se ponavlja in precej hitreje vidiš, kakšne spremembe potrebuješ, da spremeniš stvari, ki ti ne odgovarjajo;
  3. izboljša spomin in komunikacijske sposobnosti: s pisanjem dnevnika postaneš dobra v predalčkanju informacij v svojih možganih. S pisanjem misli na list papirja sprožiš izdelavo finega in trdega cementa, ki jih dobro sestavi in poveže v tvojem spominu. Tvoji možgani najdejo nove povezave in tvoje informacije, ki si jih napisala v dnevnik, postanejo del glavnega trezorja dolgoročnega spomina. S tem, ko poskrbiš za organizacijo in shrambo svojih misli, poskrbiš tudi za enostavnejšo in učinkovitejšo komunikacijo svojih idej in izkušenj. Pisanje dnevnika je oblika interne komunikacije, ki se odlično prenese tudi v medosebno, verbalno komunikacijo;
  4. pomaga postaviti in dosegati cilje: ko svoje misli zapišeš na papir, je možnost njihove uresničitve mnogo višja. Dnevnik torej ni zgolj prostor, v katerega lahko pišeš občutke, trenutne misli in strahove, izzive. Vanj lahko napišeš tudi želje, cilje in načine, kako bi do njih lahko prišla. Svojo pot lahko nato spremljaš veliko bolje in si, ob izpolnjevanju pomembnih mejnikov, čestitaš (na primer se odpelješ na tortico ali skočiš na tržnico po šopek rož ali evkaliptus za pod tuš);
  5. pomaga pri tvoji kreativnosti: vsak od nas v sebi nosi kreativnost, ki pa z leti začne upadati. Sploh, če jo postaviš na stran in se z njo ne ukvarjaš. Z rednim pisanjem dnevnika lahko to kreativnost ponovno vzbudiš. Pri pisanju dnevnika ni meja. Dovoli si, da pišeš stvari, ki ti padejo na pamet. V tem delu se lahko tudi pogovarjaš z otrokom v sebi;
  6. vzpostavlja čuječnost: bistvo čuječnosti je v osredotočenosti na ta trenutek. V preteklost skočiš le takrat, ko potrebuješ trenutek za primerjavo, v prihodnost pa takrat, ko načrtuješ prihajajoče korake. Ko svojim mislim dovoliš, da so zaposlene le s trenutkom zdaj, avtomatično odženeš stres, ankcioznost in ostale zaskrbljenosti, s katerimi se ukvarjaš vsak dan. Pisanje dnevnika ti dopušča, da svoje skrbi zapišeš, v mislih pa na njih gledaš skozi očala pasivne opazovalke;
  7. zvišuje čustveno inteligenco:  čustvena inteligenca je sposobnost prepoznavanja in upravljanja s svojimi čustvi in čustvi tistih, ki te obkrožajo. Pisanje dnevnika razkriva tvoja resnična čustva in občutke ter postavlja prostor, v katerem jih lahko analiziraš. S tem dobiš edinstveno priložnost ugotoviti, kje leži vzrok za izbiro določenih besed ali dejanj. S tem procesom razvijaš svojo empatijo, ki ti omogoča, da tudi pri drugih ljudeh prepoznaš razloge in vzroke za njihove besede in dejanja. Stopiti v čevlje drugega je znak visoke čustvene inteligence. Omogoča enostavno gradnjo in vzdrževanje globjih povezav z ljudmi, ki ti nekaj pomenijo.

Kaj potrebuješ za pisanje dnevnika?

Potrebuješ točno tri stvari:

  • zvezek: jaz sem svojega našla v Gud shopu. Je ravno prav majhen, da ga imam lahko pri sebi, če grem v mesto z manjšo torbo. Za vsak primer, če najdem čas, navdih ali kakšno idejo, ki se mi porodi čez dan. Ta zvezek je tudi eno od najbolj pogostih daril, ki ga dobijo moji najbližji. Ker mi blazno veliko pomeni in želim, da v pisanju dnevnika tudi moji sorodniki in prijatelji najdejo najboljšega prijatelja ali svojega terapevta, ko ga potrebujejo;
  • svinčnik (ali barvice): izberi tistega, ki ti je najljubši. Pri sebi sem opazila, da me morajo obdajati stvari, ki so mi všeč in mi nekaj pomenijo. Zato sem izbrala čisto navaden črn kemik, ki ga lahko dobim v praktično vsaki papirnici. Tudi tisti pod blokom. Moji listi so tako popisani na enak način, kar zelo lepo boža moje OCD motnje (o teh sem pisala tukaj);
  • čas: kot vsaka reč, tudi pisanje dnevnika zahteva tvoj čas. Zato ga jaz najraje stisnem med svoje jutranje rutine in svoje misli največkrat zapišem med zajtrkom.
Vodič za pisanje dnevnika

Hvaležnost kot del pisanja dnevnika

Vključevanje hvaležnosti v mojo rutino pisanja dnevnika se je izkazalo za eno od boljših odločitev. Zato želim ta zapis zaključiti prav s hvaležnostjo. Z vključevanjem hvaležnosti v moje pisanje dnevnika, sem občutno spremenila pogled na svet. Prav zato sem trike in načine, kako na enostaven način hvaležnost vpeljati v tvoje pisanje dnevnika, vključila v e-knjižico. Če si prijavljena na moje mesečne e-novičke, jo danes zvečer dobiš v svoj e-nabiralnik. Če še nisi, pa hitro skoči sem.

Z vključevanjem hvaležnosti za stvari, ljudi in občutke, ki jih imaš ta trenutek v svojem življenju, boš poskrbela za največji možni premik v svoji glavi. Kar na enkrat boš videla na pol poln kozarec, pozitivnost bo postala stalna in ne le nakej, kar se v tvoje življenje pripelje sem in tja. Pa pogosto zaradi stvari, ki se sprožijo drugim in na katere dejansko nimaš vpliva in posebnih koristi.

Hvaležnost je čustvo, osebna lastnost in razpoloženje. Ni čudno, da številni ljudje verjamemo, da je prav hvaležnost ključ do osebne sreče in življenja brez stresa. Čeprav se lahko zgodi, da v tem trenutku ne najdeš nič, za kar bi lahko bila hvaležna, to ni čisto res. Prav vsak od nas ima v sebi in svojem življenju razloge za hvaležnost. Služba, streha nad glavo, prijatelj, ki ti stoji ob strani, … tudi, ko imam blazno negativen dan in mi gre vse narobe, sem hvaležna za: dom, jutranjo kavo, ki si jo pripravim z mandljevim mlekom in nekaj minutni video klic, prek katerega skoraj vsak dan ujamem mojega 10 mesečnega nečaka Bresta (a nima najbolj kul ime na svetu). Brest me nevede opomni, da imam krasno sestro, starša, ki mi stojita ob strani, družino, spomine na otroštvo, mojo prehojeno pot do tega trenutka.

Morda se to sliši neverjetno, ampak tvojo hvaležnost čutiš ti in oseba, do katere gojiš hvaležnost. Znanstveno dokazano je tudi, da s hvaležnostjo znižaš celo vojsko negativnih čustev: od zavisti, zamer, frustracij in obžalovanj za pretekla dejanja. Ko prejemniku tvoje hvaležnosti to sporočiš, pri njemu ali njej sprožiš povečanje njihove samozavesti in dobrega počutja. Tako se lepo nariše krog, ki korenito spreminja življenja. Predstavljaj si, da bi to počel vsak človek. Kako lep in pozitiven bi bil ta svet.

Hvaležnost enostavno moraš vključiti v pisanje svojega dnevnika. Pomoč pri tem, kako zabeležiti trenutke hvaležnosti in jih prepoznati, pa najdeš v e-knjižici, ki pride zvečer do tebe.

PREV

Vodič po meditaciji za začetnike

LEAVE A COMMENT