NAZAJ K NARAVI IN Z JOGO V MESTNI PARK
Skoraj dve leti bo že, odkar sem v ljubljanskem parku Tivoli prvič organizirala druženje ob jogi. Bilo je le mesec po tem, ko sem v roke prejela čisto svež mednarodni certifikat za učiteljico joge. Malo za hec in predvsem zaradi želje, da tudi sebe pripravim do rednejše vadbe, sem objavila dogodek na Facebooku in povabila par prijateljev. Na koncu nas je prišlo skoraj sto. In to, dragi moji, je bila moja prva prava ura joge v vlogi učiteljice. Prvih nekaj minut so se tresla kolena, na čelu so se pojavile kapljice nervoznega potu. Prva ura se je iztekla ob krasni energiji vseh prisotnih. Obljubila sem si, da bomo naslednja poletja preživljali ob jogi v parku.
Poletje je krasno za jogo na prostem
Poletje je čas, ko ogromno časa preživimo zunaj. Za malico ali kosilo najdemo krasno teraso sredi mesta ali senco v bližnjem parku. Z veseljem po službi skočimo v naš najljubši lokal, kjer s prijatelji poklepetamo o prihajajočih poletnih vikend načrtih. Da o piknikih, raftanju, planinarjenju ali le poležavanju ob morju, reki ali jezeru niti ne govorim.
Urbana središča po vsem svetu odlično izkoriščajo zelene površine za raznovrstne aktivnosti. Od New Yorka, Londona, Amsterdama, Sydneyja in vse do Rima – v vseh večjih prestolnicah se v poletnih mesecih v mestnih parkih odvija tisoč in ena športna aktivnost. Včasih večja in organizirana, spet drugič manjša in prikupno spontana srečanja med širšim krogom prijateljev. V ljubljanskem parku Tivoli se praktično vsak dan odvija kar nekaj zanimivih družabno-športnih srečanj. Seveda, tudi joga.
V park po svežo energijo, samozavest in nova prijateljstva
Pred leti so na Švedskem naredili raziskavo, ki je pokazala, da preživljanje prostega časa v naravi spodbuja sprostitev in našo notranjo osredotočenost. Še ena univerzitetna raziskava je pokazala, da obstaja med svežim zrakom in občutkom sreče izredno močna povezava. Celo naš živčni sistem se je razvil tako, da stresne trenutke ločuje od tistih, ko v naše telo priteče sveža energija. To sposobnost imamo še iz časov, ko se je človek v vlogi lovca in nabiralca v naravi boril za preživetje. Preživljanje časa v naravi v naše možgane pošilja signale, da se je naše telo vrnilo v svoje domače okolje.
V naravi se zbudijo naša čutila – vonj, vid in dotik. Svež zrak povečuje našo osredotočenost in naš dih postaja globlji. Neenakomerna podlaga, na kateri izvajamo jogo, pa od nas zahteva še močnejše jedro telesa, ki ga s tem še dodatno krepimo.
Občutek, ko se prvič v življenju sredi mesta postaviš na podlogo, je blazno zanimiv. Čeprav si osredotočen na pravilno izvajanje in sledenje vadbi, ne moreš prezreti mimoidočih. Vsake toliko se kakšen ustavi in z zanimanjem pogleduje okolico. Občutek nelagodja je povsem normalen, a obljubim, hitro pozabiš na to in se prepustiš energiji družbe in skupnega jogiranja. Joga na prostem je krasen način spoznavanja ljudi. In hej, na koncu lahko skupaj celo nazdraviš s hladnim pivom.
