KAJ JE MEDITACIJA?

Z “meditacijo” sem se srečala pred nekaj leti, na eni od ur joge, ki sem jih takrat obiskovala v lokalnem fitness centru. Priznam, nisem je razumela in ni mi bila všeč. Praktično vsako uro je učiteljica govorila naj izklopim misli in naj “ne mislim na nič”. Pojma nisem imela, kaj to pomeni in zakaj tega ne morem narediti. Nisem razumela, zakaj mi je tisti trenutek, ko sem zaprla oči, v misli priletelo še več misli – od reči, ki me še čakajo, pa računov, ki jih moram plačati, do … joj, nisem poklicala nazaj na tisti zgrešeni klic. Vsako uro sem med “meditacijo” odprla oči in se ozrla po dvorani. Vsi okoli mene so mirno sedeli na svojih joga blazinah in … mislili na nič. Kako je to mogoče in zakaj jaz tega ne znam? Zakaj sem jaz tista … čudna? Spet in spet, znova in znova tisti občutek, da je z mano nekaj narobe. “Meditacija” mi ni bila všeč in vsako uro sem upala, da jo bomo izpustili. Morda si opazila, da “meditacijo” pišem med navednicama. Ja, ker to, kar sem napisala v tem stavkih, NI meditacija.

Prepričana sem, da se zaradi takšnih predstav, kaj naj bi meditacija bila, številni ne odločite, da bi jo preizkusili. Morda si med njimi tudi ti. Meditacija se (pre)pogosto predstavlja v tem nenaravnem in, za vsakega človeka, nemogočem načinu delovanja. Kako naj ne mislim na nič?

V naslednjih dneh bom o meditaciji zapisala več krajših zapisov. Danes želim to temo odpreti in ti najprej razbiti nekaj mitov o tej veščini, ki so povsem napačni:
– meditacija ni nekaj, kar počneš.
– meditacija ni nekaj, ko ne misliš na nič.
– meditacija ni stanje, ko so tvoji možgani prazni in resetirani.
– cilj meditacije ni potlačiti misli, jih poslati stran in jih izklopiti.

Preden nadaljujeva s tem, kaj meditacija je, ti zaupam zgodbo, ki se mi je zgodila, ko sem bila prvič na prekrasnem otoku Bali.

V Ubudu, balijskem duhovnem središču, sem obiskala enega od najbolj priznanih jogijskih centrov Yoga Barn. Želela sem obiskati uro joge, a je bila tisti dan na voljo le še triurna delavnica meditacije. Ker sem naslednji dan odpotovala, sem se odločila, da se je udeležim, čeprav mi je bila meditacija … bedna. Po nekaj letih, ko sem bolj ali manj redno obiskovala ure joge (to je bilo še v času preden sem tudi sama opravila tečaj in postala mednarodno certificirana učiteljica joge), sem meditacijo enostavno sovražila. Imela sem občutek, da sem čudna, ker očitno samo jaz med vsako uro ne morem misliti na nič, čakati, da vidim barve in iskre, ki naj bi jih človek doživel, ko odklopi misli na “prav način”.

V krasni shali (prostor, kjer potekajo ure joge) nas je čakala učiteljica Jane, ki se je iz New Yorka preselila na Bali, za seboj pustila kariero v oglaševalski agenciji in se posvetila učenju joge in meditacije. Zdelo se mi je tako romantično 😉

Bilo nas je okoli trideset in prihajali smo iz vseh koncev sveta. Jane nas je, vsakega posebej, vprašala od kod prihajamo, zakaj smo prišli na delavnico in kaj od nje pričakujemo. Kot bi se zmenili, smo vsi, vsak s svojimi besedami, povedali, da se želimo naučiti “kako misliti na nič”.

Ko je zadnji od nas povedal svoje želje in pričakovanja, se je Jane nasmehnila in v nekaj stavkih spremenila moje takratno dojemanje meditacije: “Z jogo in meditacijo se ukvarjam že dve desetletji. V tem času sem spoznala ogromno ljudi, med njimi tudi velike jogijske guruje, ki se z meditacijo ukvarjajo celo življenje. Vsem je bilo skupno nekaj: nihče od njih ne zna izklopiti misli za več kot nekaj sekund. Zakaj? Ljudje imamo možgane za razmišljanje in tega organa ne moremo kar izklopiti. Lahko pa se naučimo upravljati svoje misli in loviti trenutke med dvema mislima. In to, dragi moji, je meditacija.”

Odprl se mi je nov svet. Odprl se je prostor sprejemanja. Dobila sem občutek, da je z mano vse ok in da nisem čudna. Kako noro dobro, da sem ujela to delavnico in s tem počasi stopila na pot, ki jo, štiri leta kasneje in tudi s pomočjo meditacije, razumem kot mojo pravo osebno rast in pot do samosprejemanja.

Kaj točno je meditacija?

Ko sem pripravljala ta zapis, sem iskala enostavno definicijo meditacije, ki bi na najbolj plastičen način predstavila to veščino. Priznam, nisem je našla. Vedno, ko se znajdem v situaciji, da moram nekomu razložiti stvar, ki je ne pozna, se spomnim na mojo babico. Kako bi njej, ki meditacije ne pozna in razume, razložila, kaj je meditacija?

Predstavljaj si, da sediš na bregu reke. Opazuješ, kako reka teče mimo tebe. Vsake toliko na gladini opaziš list, ki je padel z drevesa. Tok ga nese mimo tebe. Zdaj si predstavljaj, da so ti listi tvoje misli in reka je tok misli, ki se odvijajo v tvoji glavi. Reciva, da je tvoja misel račun, ki ga moraš plačati. Ta račun je tvoj list, ki je padel na gladino reke. Vidiš ga, kako na gladini reke pluje mimo tebe, ko sediš na bregu in to opazuješ. List pluje naprej in kmalu ga tvoje oči ne vidijo več. Vrniva se zdaj na tvojo misel o računu, ki ga moraš plačati. Ko zaznaš misel o računu, ki ga moraš plačati, pustiš misli, da gre naprej. Misel poskušaš pustiti, da odpluje naprej po reki. Misel spustiš. Preden pride nov list, ki je nova misel v tvoji glavi, je vmes trenutek “brez misli”. Ta trenutek poskušaš daljšati. Lahko traja sekundo ali dve, lahko pa je vmes le tisočinka sekunde. In tudi to je ok.

In to, draga moja, je meditacija.

Največja skrivnost meditacije je, da ti je ni treba loviti. Za meditacijo ne rabiš posebnih predznanj, prebranih knjig in legic po zadnji modi. V naslednjih zapisih, ki jih bom objavila, se bom osredotočila tudi na to, kako začeti z meditacijo, katere aplikacije ti lahko pomagajo pri tem in kako najti prostor in čas za meditacijo.

Tik pred prvomajskimi prazniki bom vsem, ki ste prijavljeni na e-novičke, v aprilskem novičniku poslala še dostop do e-knjižice, v katero boš lahko pisala meditacijski dnevnik in na list papirja ujela misli in občutke, ki jih boš opazila. Če še nisi prijavljena, to lahko storiš tukaj.

Za konec pa lahko skočiš še na krasen video, v katerem budistični menih v manj kot dveh minutah razloži, kako lahko umiriš svoj “monkey mind“. V naslednjih zapisih tudi o tehnikah dihanja in ostalih “bananah”, ki jih ponudimo našim možganom, jih za kak trenutek ali dva prelisičimo in spočijemo.