174: Prihodnost je zelena - pogovor s slovenskimi finalisti projekta Okvir pomoči

 

POSLUŠAJ NA: APPLE PODCASTS | SPOTIFY | AMAZON | GOOGLE PODCAST | YOUTUBE

 

V 174. epizodo podcasta Lovim ravnotežje sem pred mikrofon povabila osem navdihujočih podjetnic in podjetnikov, ki so s svojimi podjetniškimi zgodbami navdušili žirijo projekta Okvir pomoči in se uvrstili med slovenske finaliste.
Zadnja tri leta sem imela čast sodelovati v projektu #OkvirPomoči, ki so ga leta 2020 oblikovali v NLB.

V zadnji izdaji so pozornost projekta usmerili v trajnost. Priložnost so ponudili podjetnikom in podjetjem, ki dajejo prednost zelenim podjetniškim idejam, projektom in rešitvam za lepši jutri. V NLB so si zadali poiskati edinstvene in inovativne ideje ali projekte, ki kar najbolj rešujejo izzive na področju trajnosti v Sloveniji in regiji Jugovzhodne Evrope.

V finalni izbor v Sloveniji se je uvrstilo osem navdihujočih podjetniških zgodb, ki jih lahko spoznate v tej epizodi.

Slišali boste zgodbe s področij povezovanja lokalnih pridelovalcev, krajšanja prehranskih verig, ustvarjanja delikatesnih izdelkov iz lokalnih sestavin, uporabe surovin, ki gredo običajno med odpadke, lahko pa postanejo zanimiv del za nove, trajnostne izdelke, pa električna mobilnost ter skrb za boljšo prihodnost in razumevanje otrok, ki prek igre razbijajo stereotipe in predsodke o osebah z motnjami v duševnem razvoju in invalidnostjo.

Trajnost je širok pojem, ki zadeva vse dele naših življenj. Danes boste imeli čudovito priliko spoznati navdihujoče posameznice in posameznike, ki s svojim delom ustvarjajo družbo prihodnosti.

Grashka

Martin Rojnik prihaja iz podjetja Grashka, v katerem ustvarjajo lasten prehranski model. Temelji na na razvoju 100-odstotno naravnih in rastlinskih hranil ter gradnji odpornih kratkih dobavnih verig med pridelovalci, predelovalno industrijo in distribucijsko infrastrukturo.

Podjetje razvija vse ključne rastlinske delikatese za enostaven prehod na naravno rastlinsko prehrano iz regionalnih sestavin. Razvojni oddelek uporablja starodavne tehnike fermentacije, dehidracije in dimljenja v kombinaciji z modernimi tehnologijami. 

Njihove izdelke zamrznjene linije, v kateri so burek s fermentirano čičerikino kremo in ajdovi štruklji z lešnikovo kremo, so pripravili v sodelovanju s Pekarno Pečjak. Njihovi delikatesni izdelki so na voljo v poslovalnicah trgovske verige Spar, septembra pa napovedujejo tudi odprtje fizične trgovine in delikatese Grashka Deli Ljubljana v prenovljenem Centru Rog.

Grashko lahko spremljate prek njihove spletne strani ter Instagram, Tik Tok in Facebook profila.

Inštitut za celulozo in papir

Dr. David Ravnjak prihaja iz Inštituta za celulozo in papir, ki že več kot 70 let s svojim sodobnim razvojno-raziskovalnim centrom svojim partnerjem omogoča podporo s posredovanjem znanja in storitev na področju razvoja izdelkov iz naravnih vlaken in papirja. Inštitut deluje na ključnih področjih raziskav in razvoja, laboratorijskem in polindustrijskem testiranju ter izobraževanju.

Na Okvir pomoči so se prijavili s projektom za ovrednotenje potenciala uporabe različni invazivnih tujerodnih rastlin, ki danes predstavljajo eno večjih groženj biotski raznovrstnosti, saj povzročajo okoljsko škodo in so eden od ključnih razlogov za upad biotske pestrosti. Večina raziskav je zato usmerjena v njihovo odstranjevanje in preprečevanje njihovega širjenja, čeprav so prav te rastline zaradi svoje kemijske sestave lep primer možnosti neizkoriščenega potenciala za izdelke z visoko dodano vrednostjo in možnostjo uporabe v številnih industrijah: papirni, papirno-predelovalni, farmacevtski, kemijski in tekstilni in še in še.

Kako s svojim znanjem izobražujejo svoje partnerje, pa v naslednjih minutah z dr. Ravnjakom, ki nam bo najprej predstavil, kaj v Inštitutu za celulozo in papir delajo in nam kasneje zaupal še konkreten primer razvoja embalaže iz, pazite, paradižnikovih stebel.

Delo Inštituta za celulozo in papir lahko spremljaš na njihovi spletni strani.

Janov vrt

 

Tretji sogovornik prihaja z Dolenjske. Jan Avsenik iz podjetja Janov vrt ponuja kakovostne in v Sloveniji izdelane rastlinjake, svojim strankam pa omogoča izobraževanje o sonaravnem vrtnarjenju, ponuja pomoč bodočim vrtnarjem, ki bi želeli pridelovati zelenjavo za prodajo ter oskrbuje lokalna gospodinjstva z naravno zelenjavo in ustvarja skupnosti isto mislečih ljudi.

Poseben poudarek v podjetju namenjajo novim, sodobnejšim in ročnim metodam vrtnarjenja, pri katerih se uporabljajo inovativna orodja in bolj enostavni rastlinjaki. Na vrtu uporabljajo sonaravne metode in tal ne prekopavajo. S tem poskrbijo za dobro mikrobiološko aktivnost tal.

Zelenjavo s svojega vrta prodajajo prek tedenskih gajbic zelenjave, ki jih dostavljajo redno naročenim strankam v okolici Novega mesta. Pri tem gre pravzaprav za novo obliko vrtnarjenja, ki je tržno naravnana. Od tu tudi ime tržno vrtnarjenje.

Besedo predajam Janu, ki je v metodo, ki se je v tujini že dobro uveljavila in hitro razširila, vpletel v svojo trajno naravnano podjetniško zgodbo.
Jana in Janov vrt lahko spremljaš prek spletne strani ter Instagram in Facebook profila.

Naša bauta

Četrto trajnostno zgodbo bo predstavila Sara Sukič iz Centra za razvoj trajnostne družbe, ki je leta 2021 pod znamko Naša bauta odprla prvo trgovino brez embalaže v Pomurju. Pri njih lahko nakupujejo trajnostno naravnani kupci, na voljo imajo lokalno pridelano hrano in izdelke, ki niso pakirani v plastično embalažo ter izdelke v rinfuzi in zero waste izdelke.

Izdelki so lokalni, ekološki in proizvedeni v skladu z etičnimi načeli. Trgovina omogoča nakup lokalnih, ekoloških, kakovostnih živil z lastno embalažo, oziroma embalažo, ki ne vsebuje plastike in se zato lažje reciklira, oziroma ponovno uporabi.

Eden od njihovih ciljev je osveščati ljudi o pomembnosti trajnostnega načina življenja, zato sodelujejo pri številnih projektih, predavanjih in okroglih mizah z željo, da postanejo osrednje stičišče informacij na to temo v pomurski regiji.
Našo bauto lahko spremljaš prek spletne strani ter Instagram in Facebook profila.

Optifarm 

Gaber Terseglav je eden od dveh ustanoviteljev podjetja Optifarm, ki je na projekt Okvir pomoči prijavilo svoj projekt spletne tržnice Optifarm Smart. Optifarm Smart je spletna platforma, ki z željo po optimizaciji in krajšanju prehranskih verig na trgu povezuje ponudbo kmetij, čebelarjev, vinarjev in drugih ponudnikov lokalnih izdelkov in pridelkov s končnimi kupci.

Čeprav je obisk lokalne tržnice odlična priložnost za srečanje s pridelovalkami in pridelovalci ter druženja s prijatelji, ki jih tam srečamo, nam lahko pride prav tudi spletna platforma, kot je Optifarm Smart, ki nam omogoča, da prek računalnika ali mobilne aplikacije izbrane izdelke in pridelke naročimo neposredno na svoj domači naslov.

Z željo po osveščanju lokalnega prebivalstva o pomenu lokalne samooskrbe in spodbujanju, da tudi mi posežemo po izdelkih in pridelkih domačih ponudnikov, vas vabim, da na zapisu epizode poklikate spletno stran, si naložite mobilno aplikacijo Optifarm Smart in s svojim nakupom podprete slovenske pridelovalce in pridelovalke.
Projekt Oprifarm Smart lahko spremljaš prek spletne strani, kjer najdeš tudi način za namestitev njihove mobilne aplikacije na svoj pametni mobilni telefon.

Zavod za razvijanje in izvajanje podpornih storitev za samostojno življenje (ZRIPS) 

Jerca in Polona prihajata iz Zavoda za razvijanje in izvajanje podpornih storitev za samostojno življenje – ZRIPS, na Okvir pomoči pa sta prijavili projekt »Igrajmo se, spoznajmo se«.

V okviru projekta sodelujejo z osnovnimi šolami in vrtci po celi Sloveniji z željo, da prek spoznavanja različnosti razbijamo stereotipe in predsodke, ki jih ima družba do oseb z motnjami v duševnem razvoju ter destigmatizacijo invalidov in invalidnosti. Otroci v rednih osnovnih šolah in vrtcih tako prek programa dobijo priložnost spoznavanja in druženja z varovanci Zavoda, in to v varnem okolju.

Moji sogovornici Jerca in Polona nam bosta dodatno razložili ta krasen projekt s pomembnim ciljem.
Njihovo delo lahko spremljaš prek spletne strani.

Virtua IT

Jernej Suhadolc je z ekipo podjetja Virtua IT konec leta 2021 začel razvijati projekt JustCHARGE, ki je kot platforma zaživel avgusta 2022.

Projekt JustCHARGE deluje na področju e-mobilnosti. Z njim si prizadevajo pospešiti razvoj polnilne infrastrukture in prispevati k prehodu v brezogljično družbo. Eden večjih izzivov pri prehodu na električna vozila so namreč prav priročne in pogoste polnilne postaje oziroma razpršena infrastruktura. Veliko vlogo pri postavljanju polnilnih naprav za električna vozila imajo podjetja, občine ter tudi turistični in gostinski objekti.

Zato so pri Virtua IT razvili software, ki se ga enostavno namesti v polnilnico in spremlja porabo, uporabnikom pa izda tudi račun za storitev polnjenja. Lastniki polnilnih naprav s tem nimajo nikakršnih stroškov in dodatnega dela, s postavitvijo in možnostjo polnjenja za uporabnike električnih vozil lahko celo nekaj zaslužijo.

Namen projekta JustCHARGE je v dodatni pomoči in podpori slovenskim občinam in poslovnim uporabnikom pri vzpostavljanju polnilne infrastrukture, kar bo še en korak k hitrejši odločitvi za nakup e-vozila in prehodu v brezogljično družbo prihodnosti.

Podjetje Virtua IT lahko spremljaš prek spletne strani in Facebook profila. Projekt JustCharge ima svojo spletno stran, ki jo najdeš tukaj.

Vizije mobilnosti

Zadnja sogovornica Blaža Pospiš Perpar prihaja iz podjetja Vizije mobilnosti, v katerem dela 8 posameznikov z dolgoletnimi izkušnjami na področju organizacije in vodenja energetskih projektov, razvoja in uporabe naprednih rešitev na področju trajnostne mobilnosti, poslovnih modelov, pravne regulative, ekonomsko-finančnega področja ter upravljanja in vzdrževanja izvedenih investicij.

Na projekt Okvir pomoči so se prijavili z rešitvijo ViziDrive, ki omogoča upravljanje pametnih polnilnic. Prek platforme ViziDrive poskrbijo, da je polnjenje e-vozil kar najmanj obremenjujoče za distribucijsko omrežje, z vidika stroškov in prihodkov pa optimalno za uporabnika in lastnika polnilnic.

Podjetje Vizije mobilnosti lahko spremljaš prek spletne strani.

Epizoda podcasta Lovim ravnotežje je nastala v sodelovanju in s podporo NLB in projekta #OkvirPomoči. Vse fotografije so prenesene s spletnih mest sogovornikov in podjetniških zgodb, ki so sodelovali pri nastanku te epizode.