KAKO SPREMENITI ODNOS DO DENARJA IN VEDNO ŽIVETI V IZOBILJU

Še nedolgo nazaj je na moje vsesplošno počutje vplivala postavka na bančnem računu. Uspešnost sem merila z višino prihodkov in nenehno sem bila v lovu za denarjem. Nikoli ga ni bilo dovolj. Moje excel tabelice, v katere sem si pridno zapisovala mesečne odhodke, so mi povzročale ankcioznost in spraševala sem se, kako hudiča bom zmogla priti skozi mesec.

Pred tremi leti, ko sem imela na obeh računih (zasebnem in poslovnem) skupaj 350 evrov, sem šla na dopust. Brez načrta, kako bom plačala prihajajoče račune, prispevke in ostale obveznosti. Še več. Zapravila sem vse in pri tem veselo uporabila tudi kreditno kartico. Takrat se je v enem zamahu, skozi eno odločitev spremenil moj odnos do denarja.

A o tem nekoliko kasneje.

Moje otroštvo v izobilju

Moj odnos do denarja se je začel oblikovati v zgodnjem otroštvu. Prihajam iz družine, kjer nam ni nikoli nič manjkalo. Kljub temu se moji spomini vedno spotaknejo ob dejstvo, da smo bili vedno zakreditirani in v “rdečem”. Čeprav sem bila vzgojena v duhu, da denar ni najbolj pomembna reč na svetu, sem kasneje v življenju pri sebi opazila, da se prav skozi zaslužek v večji meri postavlja moja samopodoba.

Obsedenost z denarjem pri meni nikoli ni predstavljala neumoren tek za zaslužkom. Moja obsedenost je bila osredotočena na nenehni občutek, da denarja nikoli ni dovolj. Da nikoli ne zaslužim dovolj ali toliko, kot bi si zaslužila. Pri tem seveda nikoli nisem čisto jasno opredelila, koliko si “zaslužim”.

Odnos do denarja, ki se je razvil skozi opazovanje staršev, sem prenesla tudi nase. Pa to ni kritika na moja starša. Vsak otrok seveda skozi svojo perspektivo otroške naivnosti prevzema vzorce, ki jih vidi ob sebi. Šele s časom sem sestavila zgodbi in ugotovila, kako globoko se je v moj način razmišljanja in oblikovanja samopodobe naselil vzorec, ki sem ga opazovala skozi otroštvo. In, kako blazno me je to obremenjevalo.

Excel tabela – moja najboljša prijateljica

Obremenjenost z denarjem se je najbolj pokazala skozi razdelane excel tabele, ki sem jih začela uporabljati kakšno leto po tem, ko sem odprla svoje podjetje. V meni je bil nenehno prisoten strah, da ne bom zmogla priti skozi mesec. Mešal se je z občutkom, da ne vem “kako se iti samostojno podjetnico”.

V vsako novo leto sem vstopila z novo excel tabelo, ki je imela dom v skrajno desnem kotu mojega namizja na računalniku. Bila je eden od najpogosteje odprtih dokumentov. Vsak mesec je bil postavljen v poseben zavihek. Vsak zavihek je vseboval tip stroškov, ki so predstavljali stebre in dneve v mesecu, ki so bili postavljeni v vrstice. In voila … to je bila tabela, ki sem jo skozi mesec dopolnjevala in osveževala.

Vsak dan sem v razpredelnico do centa natančno vpisovala stroške – na primer: 3. aprila 2014 sem šla na pijačo in zapravila 4.50 EUR. V stolpičih sem imela predvidene fiksne stroške kot so najemnina za stanovanje, mesečni prispevki in računovodski servis, dodatno zavarovanje, kredit za avto, zavarovanje za avto. Ostali stebri so predstavljali variabilne stroške: bencin, hrana, pijača, zabava, VISA kartica, kozmetika, gospodinjski nakupi, … Hej, se spomniš, ko sem pisala o mojih OCD motnjah? Tukaj so dobile še posebej močno energijo.

Vsakemu mesecu je bilo poleg fiksnih stroškov skupen še en podatek – praktično ni bilo meseca, ko ne bi zapravila več kot sem zaslužila. In to, dragi moji, je bil moj večletni vortex.

Ko danes pogledam nazaj se zavedam, da je bila moja ankcioznost logična posledica načina življenja. Strahu pred samostojnim podjetništvom ali neuspehi s takšnimi aktivnosti seveda nisem mogla zajeziti in obvladovati. Vse skupaj je predstavljalo nenehno kopičenje nezadovoljstva, ki se je mešal z občutkom, da nikoli ne bom zaslužila dovolj za poplačilo stroškov in tistega nekaj hedonizma, ki bi si ga pri vsem delu seveda zaslužila.

Prelomno leto 2016

V začetku leta 2016 sem sprejela odločitev, da se poslovno povežem s podjetjem, ki ga je vodila takratna prijateljica. Ključni razlog za to odločitev je bila želja po prevzemanju večjih projektov in delo v ekipi večih ljudi. Ugotovila sem, da sem pri svojem delu takrat pogrešala ob sebi enako misleče posameznike, s katerimi bi lahko predebatirala ideje in nove poslovne priložnosti.

Skozi naslednje mesece, vse do sredine poletja, sem aktivno prepletala svoje projekte v nov (takrat še neformalno združen) poslovni subjekt. Tisto poletje je bilo tudi začetek moje osebne “preobrazbe”. Sebe sem začela spoznavati v novi luči in začela sem se poslušati. V tem letu sem namreč intenzivno delala na izpitu za mednarodno učiteljico joge, zato se je usmerjenost vame dogajala sočasno z novo poslovno realnostjo. Morda se mi je ravno takrat in zaradi tega zgodilo, da sem pravočasno slišala rdeče alarme, ki so mi sporočali, naj še enkrat dobro premislim, če je pot, po kateri sem začela hoditi nekaj mesecev pred tem, pravilna. In predvsem, ali je ta pot zame dobra.

V začetku avgusta sem sprejela odločitev, da se iz te zgodbe združevanja umaknem in ostanem “one woman band”. Odločitev je bila lahka, nekoliko težje je bilo odteči nekaj krogov, da sem to skomunicirala s takratno prijateljico.

Še težje je bilo spoznanje, da sem zaradi prehitrega odločanja o združevanju, sebe in svoje podjetje postavila tik pred točko zaprtja. Praktično čez noč sem ostala brez naročnikov, projektov in prihodka. Na računu sem imela 350 evrov in eno goro ankcioznosti, ki se je v meni krepila iz sekunde v sekundo.

Počutila sem se poraženo, nespametno, na trenutke neumno. Po petih letih bolj ali manj uspešnega vodenja podjetja, sem bila tik pred tem, da ga zaprem. Dosegla sem poslovno dno in se odločila … da grem na dopust. Morda se to sliši butasto, ampak s to odločitvijo in v točno tem trenutku, se je začelo spreminjanje mojega odnosa do denarja.

Še več, ko sem prišla z dopusta, sem si pri mami sposodila denar za plačilo računov. Tisti dan sem prejela klic bivše poslovne partnerice, ki mi je ponudila delo na projektu. Zavrnila sem ga. Za odločitev sem imela dva razloga: ceno, ki ni odražala mojega dela in odnos do mene, ki je bil eden od ključnih razlogov za umik od projekta združevanja.

Poklicala sem mami in ji povedala, da sem zavrnila projekt. Vprašala me je, če je bilo to pametno. “Mami, je pametno. Enostavno vem, da sem morala to narediti”, sem ji odgovorila. Naslednji dan sem prejela povpraševanje podjetja, s katerim delam še danes. Podjetja nisem zaprla.

Kaj je nauk te zgodbe? … Naredi prostor za dobre projekte, dobre odnose in zase.

Leto 2016 sem zaključila z najslabšim poslovnim rezultatom, če za oceno vzamem višino prihodka. Edino slabše leto je bilo leto 2011, ko sem podjetje odprla. Ko me danes kdo vpraša, katero leto na samostojni podjetniški poti, je bilo zame najuspešnejše, v hipu odgovorim: 2016. To je leto, ko sem se postavila zase, postavile okvirje dela in standarde sodelovanja z naročniki, poslovnimi partnerji in podizvajalci. Brez leta 2016 ne bi bila danes tukaj in gotovo ne bi pisala teh vrstic.

Naredi prostor za izobilje

Kot pri vseh zapisih, ki se jih lotevam, tudi tokrat pri zgodbi, kako sem spremenila odnos do denarja, izhajam iz svojih izkušenj. Absolutno ne želim, da iz zapisa vzameš le informacijo, da zapravljaj, če nimaš na računu denarja. Želim, da najdeš način, ki bo zate udoben in ti ne bo povzročal dodatnega stresa.

Šele zadnjih nekaj mesecev pri sebi ugotavljam, da se za seboj pustila občutek, da nenehno živim v pomanjkanju. Da vsak mesec zaslužim premalo, da bi živela življenje, ki bi si ga želela. Danes se vse pogosteje srečam ob misli na to, da imam vsega dovolj. Da ničesar res ne potrebujem. No, mogoče en ležalnik na terasi, ampak to je res ena taka brezvezna reč.

Ugotovila sem, da je treba stvarem, ki si jih v življenju želiš, narediti prostor, da pridejo. Zato uporabljam tudi metodo zapravljanja denarja. Podobno je z ljudmi. Vsake toliko v življenju pride čas, ko se od kakšne osebe posloviš. Ko prerasteš odnos, prijateljski ali partnerski. S tem narediš prostor za drugo osebo, svežo energijo in novo grajenje odnosov.

Zadnjič sem na enem podcastu slišala krasno misel. Če živiš v prepričanju, da nikoli nimaš dovolj denarja in nenehno loviš željo po tem, da bi ga zaslužila več, vedi, da z višino prihodka rastejo tudi želje po zaspravljanju. Če ti je danes dovolj, da skočiš po novo obleko v Zaro, boš takrat želela novo obleko dražje blagovne znamke. Zato je najbolj pomembno, da pri sebi najdeš druge načine izpopolnjevanja. Denar ni vse, čeprav je pomemben.

Ameriška finančna svetovalka Suze Orman pravi: “Živeti v izobilju ne pomeni, da si bogata. V izobilju lahko živiš z ali brez denarja.”

7 krasnih načinov, kako spremeniti misenost o denarju in živeti v izobilju

#1 Poišči načine, s katerimi se praviš v dobro voljo

Za dobro počutje ne potrebuješ denarja. Okoli tebe je nešteto reči, ki jih lahko počneš zastonj, pri tem pa si napolniš svoje vedro dobre energije. Namig: prileti na eno od ur brezplačne joge, ki jih letos v sodelovanju z Garnier, naravna izbira vodim v ljubljanskem parku Tivoli. Dobra volja in energija sta zagotovljeni, termine naslednjih srečanj pa najdeš tukaj.

#2 Osredotoči se na dobre reči v tvojem življenju

Namesto, da razmišljaš o napakah, slabih trenutkih ali neuspehih, se ustavi in pomisli na stvari, ki jih imaš. Bodi hvaležna za reči, ki te obdajajo in življenje, ki si si ga ustvarila. Z vsemi pomankljivostmi.

Tukaj ti lahko pomaga krasna rutina pisanja dnevnika. Vse o tem, kako začeti in kako v rutino vplesti tudi hvaležnost, najdeš v tem zapisu.

#3 Naredi prostor

Če želiš živeti v izobilju, moraš zanj narediti prostor. Začneš s ponotranjanjem miselnosti, da si zaslužiš izobilje. Prevelik del vsakodnevnih misli usmerjamo v negativna in pesimistična razmišljanja, prepogosto se sprehajamo skozi preteklost. Prepričana moraš biti, da si zaslužiš, da si dovolj dobra, da do tebe pridejo dobre stvari. Lahko se sliši še tako ezoterično, ampak tvoje misli dejansko oblikujejo tvoje okolje in življenje.

Živi za danes, z mislijo na jutri. Pomemben je prav ta trenutek zdaj. Eden od krasnih načinov, da začneš uživati v sedanjosti, je tudi meditacija. Sklop zapisov o tem, kako z njo začeti, kaj sploh je meditacija in kako jo vepljati v vsakodnevno rutino, najdeš tukaj.

#4 Oprosti in spusti

Če živiš v negativnosti in jezi, obsojanju, da ti nikakor ne gre po načrtih in željah, blokiraš izobilje. Sprosti blokade, sprosti zahteve do sebe in si odpusti stvari, ki te bremenijo. Dovoli si, da dobre stvari pridejo do tebe.

Ko sem avgusta 2016 stopila iz kavarne, kjer sem takratni prijateljici sporočila svojo odločitev, da zapuščam najin načrt združevanja, sem se počutila krivo. Kar nekaj časa sem v sebi nosila občutek krivde, da sem jo pustila na cedilu. Splet okoliščin me je nekaj mesecev kasneje pripeljal do spoznanja, da sem sprejela edino odločitev, ki je bila dobra zame. Na dolgi rok se je izkazalo, da je bila to osebna in poslovno pravilna odločitev. Zaupaj si.

#5 Praznuj uspehe drugih

Bodi vesela za uspehe tvojih prijateljev, znancev, družine, bivših fantov … celo konkurence. S tem se boš obdala s pozitivnim načinom razmišljanja, ki se bo prenesel na tvoje življenje in odprl prostor za tvoje uspehe.

#6 Denar je osebna in nerelativna stvar

Najlažje se je primerjati z drugimi, tudi ko pride do debat o zaslužku. O svoji financah in ciljih razmišljaj neodvisno od tega, kaj vidiš pri drugih ali kaj od drugih slišiš, da bi morala imeti oziroma zaslužiti. Ne primerjaj se z drugimi. S tem se bo dvigovala tvoja nesigurnost in osredotočala se boš na tisto, česar nimaš in ne na to, kar imaš.

#7 Spremeni svoj finančni scenarij

Se kdaj zalotiš ob misli, da si tega pa res ne boš morala nikoli privoščiti? Finančni scenarij, ki ga s tem nosiš v sebi, ti preprečuje, da bi stopila iz postavljenega okvirja in si dovolila, da denar pride do tebe. Spremeni perspektivo, opusti primerjanje z drugimi in začni razmišljati o možnostih, ki se ti ponujajo.

Česa nas niso nikoli naučili …

Želim si, da bi spodnji stavek slišala pred vsaj 10 leti. Slišala sem ga včeraj.

“Nauči se zaslužiti denar. Nauči se poiskati načine, kako s svojim znanjem in sposobnostmi zaslužiš. Ko se boš naučila in ponotranila to znanje, ti ne bo nikoli težko denarja pustiti … ga dati drugemu, ga nakazati v dobrodelne namene … ga izgubiti. Ker veš, kako ga znova lahko zaslužiš in najdeš.” Dr. Joe Dispenza

Za konec

Veš, še zdaleč nisem osvojila vsega znanja na tem svetu in še vedno se prepogosto znajdem v situaciji, ko je na mojem računu oseka. Pred nekaj meseci sem si sposodila denar pri setri in mami. Pridejo taki trenutki in danes ob tem ne pomislim: spodletelo mi je.

Pomislim na to, da se imam še veliko za naučiti. Pomislim na to, da moram s svojim denarjem bolje upravljati. Pomislim na to, da se še vedno ne držim letošnje novoletne namere, da bom 15% prihodka takoj od nakazilu prestavila na varčevalni račun.

Čaka me še veliko dela. Ob tem sem vseeno blazno ponosna, da sem stopila iz excel tabel. Da sem se leta 2016 postavila zase. Da denar ni več ključni znak moje uspešnosti. Danes vem, da imam več kot potrebujem. Danes vem, da mi je bolj kot stanje na računu pomembno, da delam tisto, kar me veseli. Da vsak dan naredim nekaj zase in si vzamem čas zase. Da cenim svoj čas ter čas mojih prijateljev in družine.